Jedro

Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se predlog za priznanje veljavnosti sklepa Trgovskega sodišča v Osijeku opr. št. 4 Stpn-98/14-24 z dne 3. 7. 2014, s katerim je bila odobrena prisilna poravnava, sklenjena med predlagateljem kot dolžnikom in njegovimi upniki v delu, ki priznava pravne posledice za drugega in tretjega udeleženca, zavrže. II. Vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške celotnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor druge in tretje nasprotne udeleženke zoper sklep, s katerim je isto sodišče v razmerju do nasprotnih udeležencev v Republiki Sloveniji priznalo pravno veljavnost sklepa Trgovskega sodišča v Osijeku opr. št. 4 Stpn-98/14-24 z dne 3. 7. 2014, s katerim je bila odobrena sklenjena prisilna poravnava (hrvaško: predstečajna nagodba), sklenjena med predlagateljem kot dolžnikom in njegovimi upniki (I. točka izreka) ter odločilo o stroških ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Druga in tretja nasprotna udeleženka sta proti izpodbijanemu sklepu vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagali sta, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi ter predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba in njena dopolnitev sta bili vročeni predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Slovenska sodišča v postopku priznanja sodnih odločb uporabljajo pravila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/1999, 45/2008, v nadaljevanju ZMZPP), razen za tista razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi (4. člen ZMZPP). Ker predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče Republike Hrvaške in ker je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna pogodba, je treba, upoštevajoč argumentacijo sodišča prve stopnje (druga točka obrazložitve), uporabiti tudi določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjeno v letu 1994 (v nadaljevanju Pogodba). Pogodba postopek priznanja tujih sodnih odločb ureja v 20. - 23. členu. Smiselno se za postopek uporabljajo tudi določila Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), na kar napotuje 111. člen ZMZPP in določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na kar napotuje 37. člen ZNP.

6. Pritožbene navedbe, da hrvaški postopek prisilne poravnave (v nadaljevanju PP) v Uredbi Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti ni naveden niti med "postopki insolventnosti" (priloga A) niti med "likvidacijskimi postopki" (priloga B), zaradi česar postopku PP v Republiki Sloveniji ni mogoče priznati pravne veljavnosti, niso relevantne. Predlagatelj ne zahteva priznanja PP, kar je izrecno pojasnil na zadnji strani dopolnitve predloga z dne 6. 11. 2015. Pravno podlago za odločitev v tej zadevi, to je za priznanja veljavnosti sklepa o odobritvi sklenjene PP, zato ne predstavljajo določila Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000, ampak določila ZMZPP in Pogodbe (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7. Sodišče prve stopnje o priznanju tuje sodne odločbe odloči, ne da bi pred tem predlog poslalo v izjavo nasprotnemu udeležencu. V tej fazi postopek še ni kontradiktoren (109. člen ZMZPP). Ker predlog za priznanje tuje sodne odločbe ni vloga, ki jo je skupaj s prilogami treba vročiti nasprotni stranki pred odločitvijo o priznanju tuje sodne odločbe, nasprotni udeleženki s pritožbenimi trditvami o zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti pred izdajo sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 10. 2. 2016 ne moreta uspeti.

8. Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe (to je dejstvo, kot vsako drugo in se lahko dokazuje z običajnimi dokaznimi sredstvi, predvsem tako, da se predloži overjena odločba), pač pa pomeni priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. To lepo ponazarja že vloga predlagatelja z dne 26. 8. 2015, v kateri pojasnjuje, da predlaga priznanje odločbe, "tako da bo sodna odločba, katere priznanje se zahteva, izenačena z odločbo sodišča RS in da bo imela enak pravni učinek kot odločba domačega." Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.

9. Predlagatelj je pojasnil, zakaj potrebuje priznanje veljavnosti sporne tuje sodne odločbe. V postopkih, ki tečejo zoper njega v Republiki Sloveniji, tožnika sta pa v njih nasprotna udeleženca iz tega postopka, bi se rad branil tako, da bi uveljavljal učinek sklepa Trgovskega sodišča, ki naj bi bil po tedanjem drugem odstavku 81. člena Zakona o finančnem poslovanju in prisilni poravnavi (Narodne novine, št. 108/12, 144/12, 81/13, 112/13, 71/15, v nadaljevanju ZFPPP) v tem, da ni bilo dovoljeno začeti postopkov za uveljavljanje terjatev, ki jih upniki niso prijavili v postopku prisilne poravnave ali jih dolžnik ni uvrstil v popis svojih obveznosti. Vendar pa je to učinek hrvaške zakonske ureditve in ne samega spornega sklepa. Sporni sklep ničesar takega ne določa. Ali se upošteva hrvaško pravo, vključno z nekdanjo določbo drugega odstavka 81. člena ZFPPP, v postopkih pred slovenskimi sodišči, je vprašanje, ki ga sodišče reši v vsakem primeru posebej na podlagi določb drugega poglavja ZMZPP in ne s priznanjem sklepa o odobritvi sklenjene prisilne poravnave.

10. Po obrazloženem se pokaže, da predlagatelj ne more imeti pravnega interesa za priznanje veljavnosti sklepa Trgovskega sodišča v Osijeku v delu, ki zadeva pravne posledice za drugega in tretjega udeleženca, saj zanju pravnih posledic ne določa. Pritožbi nasprotnih udeležencev je bilo zato treba ugoditi in sklepa sodišča prve stopnje razveljaviti ter predlog za priznanje sklepa Trgovskega sodišča v Osijeku zavreči (111. člen ZMZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter v zvezi s prvo točko 365. člena, prvim odstavkom 366. člena in 352. člena ZPP).

11. ZMZPP v 110. členu določa, da o stroških postopka odloči sodišče po pravilih, ki bi se uporabljala v primeru, če bi o zadevi odločalo sodišče ali drug organ Republike Slovenije. V zadevi, v kateri je bila izdana odločba, katere priznanje veljavnosti se v tem postopku zahteva, bi slovensko sodišče odločalo po pravilih postopkov zaradi insolventnosti. V teh postopkih velja, da vsak upnik sam pokriva svoje stroške udeležbe (129. člena ZFPPIPP), glede dolžnikovih stroškov pa je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker predlagatelj v postopku ni uspel, je bilo treba odločiti, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (celotnega) postopka.