Jedro

Čeprav je sodišče po zaključku glavne obravnave samo ugotavljalo stroške za vrtec tako, da je na spletu poiskalo veljavno ceno programa vrtca, glede na ostala procesna dejstva s tem ni kršilo določb pravdnega postopka in očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka z 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi toženke proti odločitvi v točki VI. se delno ugodi in sicer v tem obsegu, da se sodišču naloži, naj presodi še vprašanje ureditve stikov med poletnimi počitnicami, dokler sin pravdnih strank še ne bo hodil v šolo, in med samim tednom. V preostalem delu se pritožba zavrne in se odločitev, razen v opisanem obsegu, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče izdalo sodbo, s katero je otroka J., roj. 1..., dodelilo v varstvo in vzgojo očetu. Z 2. točko izreka je odločilo o stikih med materjo in J. in sicer glede stikom med vikendom, med prazniki in med šolskimi počitnicami. Toženko je zavezalo k plačevanju preživnine v višini 80,00 EUR. Hkrati je izdalo še začasno odredbo do pravnomočnosti sodbe, s katero je začasno uredilo razmerja med družinskimi člani.

2. Proti odločitvi sodišča vlaga pritožbo toženka. Sklicuje se na vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1), sodišču pa predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnica sodišču očita, da je zagrešilo več postopkovnih kršitev. Svojo odločitev v zvezi s preživnino je namreč oprlo na internetne podatke o višini oskrbnine ter na internetne podatke o višini otroškega dodatka za otroka. Teh dveh dokazov sploh ni pridobilo v okviru dokaznega sklepa, marveč je to storilo po zaključku glavne obravnave za potrebe pisanja sodbe. Postopkovne kršitve uveljavlja tudi zato, ker toženke na glavni obravnavi ni zaslišalo kot stranke.

3. Procesne kršitve uveljavlja tudi v zvezi z odločitvijo o stikih. Poudarja, da sodišče ni upravičeno po uradni dolžnosti odločati o stikih, marveč to velja le glede dodelitve otroka in določitve preživnine. Trdi, da tožnik ni podal sklepnega zahtevka glede stikov.

4. Napada tudi odločitev sodišča, da ni ugodilo njenemu dokaznemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja. Ta dokaz je bil predlagan tudi zaradi spremenjenih okoliščin na strani toženke in ne zgolj glede vprašanja stikov. Obrazložitev dokaznega sklepa je zato po stališču pritožnice protispisna. Poleg tega trdi, da bi sodišče v skladu z 253. členom ZPP izvedenca moralo zaslišati na glavni obravnavi.

5. V nadaljevanju napada tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na interpretacijo izvedenskega mnenja. Trdi, da izvedenec ni ugotovil tega, da bi bila mati manj primerna za dodelitev otroka v varstvo in vzgojo. Takšna ugotovitev v izpodbijani sodbi je zato protispisna. Meni, da tožnik sploh ni uspel dokazati, da je sposoben skrbeti za sina. Izvedenec se tudi ni opredelil do želje otroka, pri komur od staršev želi živeti.

6. Pritožnica sodišču tudi očita, da glede dodelitve otroka in glede določitve preživnine ni navedlo pravne podlage.

7. Napada tudi odločitev sodišča, da sodišče toženki stike med poletnimi počitnicami določi šele v času, ko bo otrok začel obiskovati šolo in da stikov med tednom sploh ni določilo.

8. Pritožba je bila vročena tožniku, ta je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

9. Pritožba je utemeljena le glede vprašanja nedoločitve stikov med poletnimi počitnicami v času, dokler otrok še ne obiskuje šole, in glede vprašanja stikov med tednom. V ostalem delu pritožba ni utemeljena.

10. Pritožničina navedba, da naj bi sodišče napačno interpretiralo izvedensko mnenje glede strokovnega stališča, da je oče bolj primeren, da se mu dodeli otrok, ni utemeljena. Izvedenec je na 10. in 11. strani svojega mnenja (list. št. 93, 94) najprej navedel več konkretnih razlogov, ki nagibajo tehtnico v prid zaključku, da je oče bolj primeren za dodelitev otroka. Nato je v sklepu ta zaključek, ki se sicer ponuja že sam po sebi, tudi izrecno podal. 11. Sodišče prve stopnje je predlog toženke, naj se izvedensko mnenje (ki mu načeloma sicer ni nasprotovala – glej zapisnik z glavne obravnave 11.7.2014, list. št. 108) dopolni še zaradi ugotovitev drugih dejstev, obrazloženo zavrnilo. S temi razlogi sodišča prve stopnje, ki so podani v 25. točki obrazložitve, pritožbeno sodišče soglaša. Do vprašanja novih dejstev, pa se je sodišče vsebinsko opredelilo v obrazložitvi. Iz nje je jasno razvidno, da temeljni pogoj iz 243. člena ZPP za dodatno angažiranje izvedenca ni bil podan.

12. Tožena stranka tudi ni utemeljila potrebe, da bi se izvedenca še ustno zaslišalo. Ker je tako, procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP ne more biti podana.

13. Sodišče je v skrbno izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da je za otrokove koristi bolje, če je dodeljen v varstvo in vzgojo očetu. Svojo odločitev je sodišče v izpodbijani sodbi obširno in koherentno obrazložilo. K tem razlogom v odgovoru na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče nima kaj bistvenega dodati, razen morda tega, da je zakonska podlaga, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, pri tem pa res ni navedlo zakonskega člena, podana v tretjem odstavku 105. člena ZZZDR (2).

14. Pritožbeni očitek, da tožnik ni postavil določnega zahtevka glede stikov, prav tako ni utemeljen. Vsebinsko je zahtevek, ki ga je tožnik podal na naroku dne 11.7.2014 (list. št. 110) jasen, odločitev sodišča, ki je o njem odločalo, pa skladna z družinsko-procesnim standardom iz drugega odstavka 408. člena ZPP. Tudi če tožnik zahtevka sploh ne bi postavil, bi bilo na prej navedeni zakonski podlagi sodišče pooblaščeno urediti stike med materjo in sinom. Sicer pa se pritožbeno sodišče še sprašuje, zakaj tak pritožbeni razlog toženka sploh uveljavljala. Ali morda šteje, da ureditev stikov ni v njeno in v otrokovo korist?

15. Očitek sodišču, da ni zaslišalo toženke, tudi ni utemeljen. Toženka je bila zaslišana na naroku 11.12.2013. Na narok, ki je bil 11.7.2014, pa je bila pravilno vabljena, a ni prišla.

16. Pri vsebinskem preizkusu odločitve o stikih pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni navedlo razlogov o tem, zakaj se stiki med (poletnimi) počitnicami ne bi izvajali že pred otrokovim odhodom v šolo. Enako velja glede (v sodni praksi običajnih) stikov med tednom. Iz tega razloga pritožbeno sodišče ugotavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede teh dveh vprašanj v zvezi z izvajanjem stikov je bilo zato treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v vnovično odločanje.

17. Odločitev sodišča prve stopnje glede preživninske obveznosti je razumna in obrazložena, pritožnica pa je vsebinsko niti ne napada. Uveljavljala je le procesni očitek v zvezi z ugotavljanjem stroška za vrtec. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja naslednje: - med strankama ni bilo sporno, da otrok vrtec obiskuje (tudi pogodba je del procesnega gradiva – A9); - splošno znano je, da je obiskovanje vrtca povezano s stroški; - odločba o znižanem plačilu vrtca je del procesnega gradiva (priloga A8); - pogodba (priloga A9) v točki XI ureja plačilo vrtca in se pri tem sklicuje na „veljavno ceno programa“; - veljavna cena programa je objavljena in javna dostopna na spletu; - pritožnica ne trdi, da bi bila prej navedena objava napačna.

18. Ob navedenih ugotovitvah se izkaže, da bistvena kršitev določb pravdnega odstavka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

19. Neutemeljen je tudi procesni očitek v zvezi z ugotavljanjem otroškega dodatka. Ta ugotovitev je namreč oprta na procesno gradivo – listina A5. 20. Pritožnica neutemeljeno očita, da se izvedenec, s tem pa tudi sodišče ne, ni opredelil do otrokove želje, pri katerem od staršev bi želel biti. Pritožba s tem smiselno uveljavlja obstoj procesne kršitve in sicer napačne uporabe 410. člena ZPP. Pritožbeno sodišče glede na starost otroka (štiri leta in pol) nasprotno ugotavlja, da je bilo izvedenčevo ravnanje (glej list. št. 92) primerno otrokovi starosti in da torej tudi sodišče glede na otrokovo starost ni ravnalo v nasprotju z izrazito elastično procesno normo iz 410. člena ZPP.

21. Ker razen glede vprašanja stikov med tednom in stikov med poletnimi počitnicami dokler otrok še obiskuje vrtec, pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem obsegu potrdilo. Procesno pooblastilo za ta del odločitve je podana v 353. členu ZPP.

22. V delu, ki se nanaša na vprašanje izvrševanja stikov med tednom in izvrševanja stikov med poletnimi počitnicami, dokler otrok še obiskuje vrtec, je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter je zato na podlagi procesnega pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP neopredeljen zavrnilni del sodbe razveljavilo in zadevo glede razrešitve teh dveh vprašanj vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku, naj sodišče prve stopnje pojasni, zakaj stikov med poletnimi počitnicami ni določilo že od sodbe dalje in zakaj ni določilo v sodni praksi običajnih stikov med tednom oziroma naj o teh dveh vprašanjih vsebinsko odloči. (1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-uradno prečiščeno besedilo-ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004-uradno prečiščeno besedilo UPB1).