Jedro

V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 7. 6. 2018 (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama krijeta izvršilne stroške (II. točka izreka). Ugotovilo je, da sta podlaga tega izvršilnega postopka notarska zapisa sporazumov o zavarovanju denarne terjatve SV 461/2014 in SV 462/2014 oba z dne 14. 7. 2014 po pogodbi o revolving kreditu št. 881488-007, iz katerega izhaja, da je upnik posodil dolžnikoma 107.000,00 EUR s končnim rokom vračila 9. 1. 2015. Ni dvoma, da sta dolžnika s sklenjenim dogovorom o poravnavi dolga z dne 26. 1. 2015 preko odstopljene terjatve do FURS plačala upniku 37.391,00 EUR. Tega upnik ne zanika oziroma priznava, da je bilo poplačilo v tej višini upoštevano pri izračunih. Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja, da je upnik 21. 4. 2017 res prejel 37.391,00 EUR, vendar ga je knjižil na naložbo 881488-009, to je pogodbo o revolving kreditu št. 881488/007, v višini 24.294,00 EUR. Iz tega zneska je na stroške odpadel znesek 90,00 EUR, na zamudne obresti 8.820,49 EUR ter na glavnico 15.283,51 EUR. O teh vknjižbah sta bila dolžnika seznanjena. Kot izhaja iz poročila o gibanju na naložbi za obdobje od 2. 2. 2015 do 30. 4. 2018, so ti zneski upoštevani tako na strani obresti kot glavnice. Preostali znesek 13.197,00 EUR pa je bil knjižen, kot izhaja iz elektronskega sporočila, ki sta ga predložila dolžnika, po naložbi 881488-008, torej po pogodbi o kreditu št. 881488-006 in ni bil namenjen za kritje upnikove terjatve, ki jo izterjuje v tem postopku. V uvodnih določbah dogovora o poravnavi je navedeno, da sklenitev ne predstavlja novacije kreditnih pogodb. Kreditni pogodbi ostaneta v veljavi naprej, razen, če pride do drugačnega dogovora. Drugačnega dogovora ni bilo, rok zapadlosti je 29. 2. 2016. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da sodišče ni upoštevalo, da je upnik z izterjavo prekršil dogovor o poravnavi dolga z dne 26. 1. 2015, sklenjen v obliki notarskega zapisa, in posegel na sredstva, ki so bila namenjena drugemu upniku AA. Ker drugi upnik po dogovoru še ni bil poplačan, upnik, ki je prejel celotno z dogovorom dogovorjeno plačilo, še ne bi smel od dolžnikov z izvršbo terjati ničesar. Ker ni nastopil pogoj, določen v poravnavi, je podana kršitev 6. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Izvršba na oba predmeta je omejena. Nepremičnini sta ključni za opravljanje dejavnosti dolžnikov in sta primerljivi situaciji kadar gre za izvršbo na dolžnikom dom.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da so navedbe, vezane na dogovor, nerelevantne za postopek in upnik ni vezan na poplačilo drugega upnika. Dolžnika bi morala po dogovoru o poravnavi dolga poravnati vse obveznosti do upnika do 29. 2. 2016. Dogovor o poplačilu dolga je bil sklenjen izključno zaradi tega, da je bil izvršilni postopek, ki je bil tedaj v teku pred Okrajnim sodiščem v Velenju In 233/2014, ustavljen in da se prvemu dolžniku da nov rok za izpolnitev obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo, da je upnik z izterjavo prekršil dogovor o poravnavi dolga z dne 26. 1. 2015. V 3. členu tega dogovora sta se dolžnika zavezala upniku za zavarovanje vračila obveznosti po dogovoru med drugim odstopiti bodočo terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika FURS v višini 2/3 od skupnega zneska terjatve 305.948,00 EUR, od tega 1/2 AA in 1/2 pro rata upniku, AA in BB glede na vsakokratno stanje kratkoročnih posojil upnika, ter v ta namen z bankami upnicami skleniti pogodbo o odstopu terjatev v obliki notarskega zapisa. Iz tega zapisa ne izhaja zatrjevani dogovor, na katerem bi dolžnika utemeljila ″ugovor vrstnega reda″ niti ne gre za pogoj, temveč zgolj odstop bodoče terjatve do FURS v zavarovanje vračila obveznosti. V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta se dolžnika v dogovoru o poravnavi dolga zavezala poskrbeti za dogovorjeno zavarovanje oziroma odstop terjatev in priskrbeti ustrezne listine, da očitno ni prišlo do sklenitve dogovorjenih pogodb, da ni mogoče naprtiti upniku posledic nesklenitve, ker je bilo v uvodnih določbah dogovora o poravnavi dolga navedeno, da ne predstavlja novacije kreditnih pogodb, da kreditni pogodbi ostaneta v veljavi naprej, razen če pride do drugačnega dogovora, da ni bilo drugačnega dogovora (15. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnika obrazloženo ne izpodbijata. Dolžnika sta s sklenitvijo dogovora in plačilom 37.391,00 EUR izposlovala zgolj podaljšanje zapadlosti kredita za dobro leto, iz 9. 1. 2015 na 29. 2. 2016. 6. Pritožbena navedba, da je upnik prejel celotno z dogovorom dogovorjeno plačilo, je pavšalna. Dolžnika konkretno ne izpodbijata ugotovitev sodišča prve stopnje glede vračunavanja 21. 4. 2017 plačanega zneska 37.391,00 EUR na dve različni naložbi, od tega na izterjevano pogodbo o revolving kreditu št. 881488-007, po preštevilčenju – 009, na stroške znesek 90,00 EUR, na zamudne obresti 8.820,49 EUR ter na glavnico 15.283,51 EUR, da sta bila o teh vknjižbah dolžnika seznanjena, da iz poročila o gibanju na naložbi za obdobje od 2. 2. 2015 do 30. 4. 2018 izhaja, so ti zneski upoštevani tako na strani obresti kot glavnice, da je bil preostali znesek 13.197,00 EUR knjižen, kot izhaja iz elektronskega sporočila, ki sta ga predložila dolžnika, po naložbi 881488-008, torej po pogodbi o kreditu št. 881488-006 in ni bil namenjen za kritje upnikove terjatve, ki jo izterjuje v tem postopku (12. točka obrazložitve sklepa). Že enostaven izračun posojenih 107.000,00 EUR in vrnjenih 37.391,00 EUR oziroma na izterjevano pogodbo upoštevanih 24.194,00 EUR pokaže, da dolžnika nista v celoti poplačala upnika.

7. Ostale pritožbene navedbe o omejenosti izvršbe na nepremičnini, da sta ključni za opravljeni dejavnosti dolžnikov, da bo prvi dolžnik izgubil vse stranke in utrpel nenadomestljivo škodo, da se v tem prostoru nahajajo serverji, na katerih njegove stranke hranijo svoje podatke in brez teh serverjev ne morejo poslovati, da je potrebno najprej uporabiti druga izvršilna sredstva in šele če ta niso uspešna se lahko predlaga izvršba na nepremičnine, so pritožbene novote. Dolžnika zanje nista pojasnila zakaj jih nista mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Gre za nedopustne pritožbene novote in sodišče druge stopnje jih ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).