Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kolikor zoper povzročitelja škode zaradi njegove smrti ni mogoč kazenski pregon, je mogoče za potrebe pravde zaradi ugovora zastaranja ugotavljati zakonite znake, določenega kaznivega dejanja, ki jih eventuelno obsega protipravno ravnanje povzročitelja škode, za možnost uporabe prvega odstavka 377. člena ZOR.
Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v obsodilnem delu vključno s stroškovnim izrekom (točka 1. in 2. izreka) r a z v e l j a v i in v tem obsegu vrne zadeva prvemu sodišču v novo sojenje. Pritožba tožeče stranke se napotuje na gornjo odločitev v obsegu stroškovnega izreka. Odločitev o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.
Sedaj v drugem sojenju je prvo sodišče z napadeno sodbo znova naložilo toženi stranki v plačilo odškodnino za nepremoženjsko škodo prvotožnici tokrat 1,400.000,00 SIT in drugotožniku 800.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsodbe dalje. Ostali tožbeni zahtevek za uveljavljano nepremoženjsko škodo je zavrnilo in toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeči stranki v znesku 483.353,00 SIT z ustreznimi obrestmi. Ponovno je zavrnilo postavljeni ugovor zastaranja ob oceni, da je v zadevi uporabiti daljši zastaralni rok po prvem odstavku 377. člena tedanjih določil Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker je voznik K. F. povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in zaradi neprilagojene hitrosti, zoper katerega ni mogel biti uveden kazenski postopek, ker je na kraju nesreče umrl. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Posebej izpostavlja storjeno procesno kršitev po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker prvo sodišče glede razjasnitve ugovora zastaranja ni upoštevalo določb prvega odstavka 362. člena ZPP, ki prvemu sodišču nalagajo opravo vseh pravdnih dejanj in obravnavo vseh spornih vprašanj, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, konkretno v sklepu z dne 21.11.1997, opr. št. 1117/97. Predlaga spremembo prvostopne sodbe v napadenem obsegu oziroma podrejeno v tem obsegu njeno razveljavitev. tožeča stranka vlaga pritožbo zoper stroškovni izrek iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njegovo ustrezno spremembo. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo tožene stranke. Pritožba tožene stranke je utemeljena. V okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov je ugotoviti na prvi stopnji storjeno absolutno bistveno kršitev procesnih določb po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki se uveljavlja na predlog. V zadevi je drugostopno sodišče v sklepu opr. št. 1117/97 z dne 21.11.1997 dalo natančne napotke prvemu sodišču o obsegu obravnavanja vseh spornih vprašanj, česar prvo sodišče v napadeni sodbi ni upoštevalo in kar bi moralo po določilih prvega odstavka 362. člena ZPP. Ta kršitev bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost prvostopne sodbe, kar je zahtevalo njeno razveljavitev zaradi storjene procesne kršitve po določilih 354. člena ZPP. Ob dejstvu v zadevi vložene tožbe šele po treh letih in devetih mesecih po škodnem dogodku in ob tem postavljenem ugovoru zastaranja, je tožeča stranka zatrjevala pravočasnost vložene tožbe, sklicujoč se na določila prvega odstavka 377. člena ZOR ob trditvi, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, zato je odločilen za pravočasno uveljavljanje odškodninskega zahtevka čas predviden za zastaranje kazenskega pregona. Prav zato, ker gre v dani zadevi za izjemno situacijo, ko kazenski pregon zoper umrlega voznika ni mogoč, je v smislu preizkusa pravočasnosti vložene odškodninske tožbe po določilih prvega odstavka 377. člena ZOR sodna praksa zavzela stališče, da je v tem primeru dopustno v pravdi razjasniti tovrstno relevantno dejansko stanje za potrebnost ocene v pravdi glede obstoja vseh zakonitih znakov, ki opredeljujejo določeno kaznivo dejanje. V tej smeri je pritožbeno sodišče v zadevi dalo prvemu sodišču natančne napotke, na katere se tudi tokrat sklicuje, ki jim prvo sodišče ni sledilo, kot to konkretno izpostavlja tudi pritožba tožene stranke. Tako bo prvo sodišče moralo v zadevi konkretno razjasniti in ugotoviti, v čem je bila voznikova vožnja nepravilna v smislu morebitne kršitve določil takrat veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa - ZTVCP, ali je voznik s tako vožnjo izpolnil zakonite znake določenega in katerega konkretnega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, opredeljenega v tedaj veljavnih določilih Kazenskega zakona Slovenije - KZS in kakšen čas je po teh določilih predviden za pregon tega kaznivega dejanja. Vsa ta vprašanja so v zadevi odločilna za preizkus ugovora zastaranja, ki še niso pojasnjena in njihova odsotnost tudi sama po sebi pomeni storitev absolutne bistvene kršitve določb postopka, upoštevne po uradni dolžnosti. V novem odločanju naj prvo sodišče ravna po vseh napotkih pritožbenega sodišča, v izogib vnovične procesne kršitve in v zadevi znova odloči o še v neodločenem obsegu uveljavljani odškodnini za nepremoženjsko škodo, ko je o odškodnini za premoženjsko škodo že bilo pravnomočno odločeno z dopolnilno sodbo z dne 09.03.2000, saj zoper njo ni bila vložena pritožba. V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo razveljaviti tudi stroškovni izrek, ko bo celotni uspeh v pravdi znan šele v obsegu celotne odločitve o glavni stvari. Ob upoštevanju, da je bil stroškovni obseg razveljavljen že v okviru obravnavanja pritožbe tožene stranke, je bilo pritožbo tožeče stranke zgolj v obsegu stroškovne odločitve napotiti na tovrstno odločitev v okviru pritožbe tožene stranke. Prvo sodišče pa naj bo v vnovičnem odločanju v zadevi v obsegu odločitve o pravdnih stroških pozorno na navedbe tožeče stranke v njeni pritožbi (list. št. 115) predvsem o tem, da v stroške tožeče stranke ni zajelo vseh uveljavljanih stroškov v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem, kakor tudi na ostale navedbe v njeni pritožbi.