Jedro

Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Dolžnik je v pritožbi zoper sklep z dne 21. 8. 2017 zahteval tudi izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Navedel je, da pritožbe ne morejo obravnavati sodniki iz Ljubljane, Kopra, Maribora in Murske Sobote, še posebej ne kršilci uradnega položaja in uradnih pravic. Predlagal je tudi uvedbo kazenskih postopkov zoper nekatere poimensko navedene sodnike in sodno osebje.

2. Zahtevo za izločitev je višje sodišče kot nerazumljivo in nepopolno zavrglo (šesti v zvezi s petim odstavkom 72. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Presodilo je, da dolžnik ni navedel konkretnih okoliščin, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev (četrti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Podal je namreč le pavšalni očitek poimensko navedenim osebam o ponarejanju listin in zavajanju uradnih ustanov.

3. Zoper odločitev višjega sodišča je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da ugodi njegovemu predlogu za izločitev ter mu prizna stroške izločitvenega postopka. Predlaga tudi začetek kazenskega postopka zoper A. A. in ostale. Navaja, da je navedel okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev višjih sodnikov, in sicer zato, ker so se zgolj formalno sklicevali na 350. člen ZPP ne da bi sodbo v resnici preizkusili. Izpostavlja, da je A. A. z opozorilom, ki naj bi ga poslala po elektronski pošti, nedovoljeno vplivala na sodnike in s tem prekršila 1. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP določa, da zoper sklep, s katerim predsednik senata (ali sodnik posameznik) zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V primeru nesamostojne pritožbe se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Vrhovno sodišče kljub navedenemu soglaša, da je zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Stranka, katere predlog je bil zavržen, lahko nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.

7. Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik. V tem primeru stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.1

8. Pritožbene navedbe o kršitvi 350. člena ZPP in o poslani elektronski pošti, s katero naj bi A. A. nedovoljeno vplivala na sodnike, predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP), saj pritožnik ni izkazal, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno. Navedene okoliščine tudi ne predstavljajo odklonitvenih razlogov (iz 6. točke 70. člena ZPP), ki bi utemeljevali dvom v nepristranskost sodnikov. Vsi očitki, ki jih v pritožbi izpostavlja dolžnik, se namreč nanašajo na pravilnost dela sodnikov, morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava pa ne morejo biti izločitveni razlog, temveč so predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.

9. Pritožnik torej ni zatrjeval obstoja konkretnih okoliščin, ki bi predstavljale odklonilni razlog. Zato je višje sodišče njegovo zahtevo za izločitev pravilno zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo (šesti v zvezi s četrtim odstavkom 72. člena ZPP), saj se pri zahtevah za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.

10. Ker pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, ni posebne pritožbe. Posebna pritožba je predvidena, kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena ZPP).