Jedro

O isti stvari ni mogoče odločati z dvema različnima aktoma v dveh različnih postopkih (izvršbo po ZIZ in izvršbo po ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 28.3.2001. Tožena stranka je z navedeno odločbo ugodila pritožbi SOD in odločila, da se sklep Upravne enote R. z dne 5.10.2000, odpravi. Z navedenim sklepom je Upravna enota v 1. točki izreka dovolila izvršbo, ki jo je predlagala tožeča stranka, v 2. točki pa odločila, da bo obveznost SOD-a za izročitev 7.843 obveznic na njegove stroške opravila KDD d.d. L. na tam določen način, ter v 3. točki izreka SOD-u prepovedala vsako razpolaganje, KDD-ju pa izvršitev naloga SOD-a dokler ni plačana terjatev po tem sklepu, razen če z zakonom ni drugače določeno. V obrazložitvi svoje odločbe je tožena stranka navedla, da je navedeni sklep izdal prvostopni organ na ponovni predlog tožnice, naj se izvršba opravi po drugi osebi, ker sklep o izvršbi z dne 26.6.2000, na podlagi katerega je bila zavezanka SOD dolžna izročiti 7.143 obveznic v korist tožnice, ni bil izvršen. Po mnenju tožene stranke je zmotno stališče prvostopnega organa, da je SOD kot dolžnik in zavezanec brez pravne podlage na podlagi začasne odredbe, ki jo je v civilni zadevi s sklepom izdalo Okrajno sodišče v Radovljici z dne 25.2.2000 zadržal preknjižbo 7.843 obveznic na račun skrbnice po pravnomočni denacionalizacijski odločbi z dne 2.2.2000, s čemer je bilo poseženo v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo. Navedena začasna odredba, s katero je Okrajno sodišče v Radovljici prepovedalo SOD-u komurkoli izročiti 7.843 obveznic s pripadajočimi obrestmi iz naslova plačila odškodnine, določene z denacionalizacijsko odločbo v korist J.M., pri čemer gre taka prepoved v celoti v breme F.M.M. in ne morebitnih ostalih dedičev, je pritožnika (SOD) vezala. V navedenem obsegu SOD ni mogel izvršiti denacionalizacijske odločbe, ne glede na to, da je ta postala pravnomočna. Zadržanje preknjižbe (izročitve) obveznic SOD namreč ne pomeni posega v pravnomočno odločbo v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V obravnavani zadevi je odločba o denacionalizaciji postala izvršljiva 19.5.2000, sporna začasna odredba pa je bila izdana 25.2.2000. SOD izvršuje odločbe, ki se glasijo na odškodnino po Uredbi o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec SOD.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in se na iste razloge v celoti sklicuje v smislu 2. odstavka 67. člena ZUS. Zavrača tožbene ugovore. Navaja, da v zvezi z izvršitvijo denacionalizacijske odločbe z dne 2.2.2000 obstoja sklep Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 25.2.2000, to je sklep o začasni odredbi. Z njim je Okrajno sodišče v Radovljici prepovedalo SOD-u komerkoli izročiti 7.843 obveznic s pripadajočimi obrestmi iz naslova plačila odškodnine, določene s prej navedeno denacionalizacijsko odločbo v korist J.M. Ta prepoved je v celoti v breme pravnega naslednika J.M., F.M.M. in ne morebitnih ostalih dedičev. Zato sodišče meni, da ni mogoče v isti zadevi dovoliti izvršbe in izvedbo izvršbe po Zakonu o upravnem postopku ter doseči izročitev navedenih obveznic. Z aktom, izdanim po ZUP, namreč ni mogoče poseči v prepoved, ki jo je uvedla začasna odredba, izdana po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Prepoved po začasni odredbi po ZIZ namreč začne učinkovati po izdaji sklepa in ne šele z njegovo pravnomočnostjo. Tak sklep učinkuje takoj. Z vročitvijo tega sklepa stranki, kateri je namenjen, v tem primeru pa je to SOD, prepoveduje vsakršno dejanje v nasprotju s tem sklepom. SOD je na navedeni sklep vezan od njegovega prejema dalje, tudi če ta sklep ni pravnomočen. Neutemeljen je ugovor tožnice, da sklep Okrajnega sodišča v Radovljici na obveznost SOD-a ne vpliva, ker ta še ni postal pravnomočen. Ker je o izročitvi 7.843 obveznic SOD že odločeno s sklepom o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Radovljici, je mogoče to prepoved odpraviti le v postopku po ZIZ, ni pa mogoče v drugem postopku izdati akta, s katerim bi bile posledice začasne odredbe po ZIZ izničene. To bi pomenilo, da se v isti stvari odloča z dvema aktoma v dveh različnih postopkih. Zato je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka ravnala prav, ko je odpravila sklep prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in odpravo upravne odločbe. Sklicuje se na Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (Uradni list RS, št. 612/96). Uredba predvideva dve pravni sredstvi ugovor in pritožbo. Obe sta bili vloženi. Zakoniti zastopnik sklada ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku.

Sporna začasna odredba nikoli ni bila vročena stranki. F.M.M. je umrl 24.4.2000. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločil in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, se pritožbeno sodišče strinja in jih na tem mestu - v izogib ponavljanju - ne navaja še enkrat. Tudi po presoji pritožbenega sodišča o isti stvari ni mogoče odločati z dvema aktoma v dveh različnih postopkih, to je v postopku izvršbe po ZUP in v postopku izvršbe po ZIZ, zlasti pa ni mogoče v postopku upravne izvršbe v konkretnem primeru izničiti pravne učinke v časovnem pogledu prej izdane začasne odredbe, ki izrecno prepoveduje dejanje, ki se nalaga s kasneje izdanim sklepom o izvršbi.

Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Po navedeni začasni odredbi Okrajnega sodišča v Radovljici je zavezana stranka Slovenska odškodninska družba. V njej je sodišče naložilo pridržanje preknjižbe (izročitve) obveznic SOD. Predmet presoje tega upravnega spora sta odločitvi organa prve stopnje in tožene stranke, ki se nanašata na dovolitev izvršbe. Ni predmet upravnega spora odločanje SOD-a. Zato tožnica s pritožbenimi ugovori o kršitvah Uredbe ne more uspeti.

Ker je bilo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, določbe postopka v upravnem sporu pa niso bile kršene, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.