- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3518/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.3518.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopustnost izpodbijanja sodbe v sporu majhne vrednosti.Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
- Ugotovitev dejanskega stanja in dokazno breme.Pritožnik trdi, da tožnik ni predložil nobenega dokaza, kar pa sodišče zavrača, saj je podlaga za ugotovitev dejanskega stanja podana v izpodbijani sodbi.
- Bistvene kršitve določb pravdnega postopka.Pritožnik navaja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar sodišče ugotavlja, da te kršitve ni bilo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, kar pomeni, da mora toženec tožeči stranki plačati 203,01 EUR z obrestmi, izvršilne stroške in tudi v II. točki izreka izpodbijane sodbe prisojene pravdne stroške.
Proti sodbi vlaga pritožbo toženec. Sklicuje se na pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Trdi, da je dokazno breme na tožeči stranki. Dalje trdi, da tožnik v dokazilo tožbene podlage ni predložil nobenega dokaza. Nazadnje pa sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in tudi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (1).
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala.
Pritožba ni utemeljena.
Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti. To pomeni, da veljajo specialne določbe 30. poglavja ZPP. V pritožbenem postopku to predvsem pomeni, da je sodbo mogoče izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej ni dopusten pritožbeni razlog.
Procesni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke ZPP je pavšalen. Pritožbeno sodišče tako lahko le odgovori, da te kršitve ni ugotovilo.
Pritožnik sodišču očita, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, čeprav pritožnik ni predložil nobenega dokaza. To ne drži. Podlaga za ugotovitev dejanskega stanja je podana v 9. točki izpodbijane sodbe. Tem razlogom pritožnik ne nasprotuje.
Ob ugotovitvi, da je bilo med strankama sklenjeno pogodbeno razmerje ter da toženec svoje denarne terjatve ni izpolnil, je materialnopravno edino pravilen tudi zaključek, da mora to storiti po izpodbijani sodbi.
Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Procesno pooblastilo za takšno odločitev je podano v 353. členu ZPP.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe tega predpisa).