Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I R 160/2012

ECLI:SI:VSRS:2012:I.R.160.2012 Civilni oddelek

spor o pristojnosti tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo subjektiviteta pravdnih strank postopek v gospodarskih sporih
Vrhovno sodišče
8. november 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primeru odločanja o zahtevku po petem odstavku 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici. Zato prihaja glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) v poštev uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so pristojna za odločanje okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP) in v katerih za primer, kakršen je obravnavan, ne veljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti iz 57. člena ZPP.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožnica je kot upnica po kreditni pogodbi v razmerju do prve tožene stranke vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru tožbo zoper tožene stranke zaradi zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice na podlagi kupoprodajnih pogodb v korist prve tožene stranke – torej tožbo po določbi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Okrožno sodišče v Mariboru se je s sklepom z dne 28. 6. 2006 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi sklicujoč se na določbo drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z obrazložitvijo, da gre v zadevi za spor o stvarni pravici na nepremičnini in da se zato, ne glede na stranke postopka, pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo; po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Mariboru), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu. Po mnenju tega sodišča je pomembno, da ležijo s tožbenim zahtevkom zajete nepremičnine na območju različnih višjih sodišč (pretežni del teh na območju Višjega sodišča v Celju – kar narekuje odločitev Vrhovnega sodišča v tem kompetenčnem sporu), ter da se v sporih o stvarnih pravicah pristojnost med okrajnimi in okrožnimi sodišči določa glede na vrednost spornega predmeta. Po podatkih, ki jih je predlagajoče sodišče pridobilo od Geodetske uprave RS, vrednost vsake od nepremičnin iz tožbenega zahtevka presega mejni znesek 20.000,00 EUR in je zato podana pristojnost okrožnega sodišča. Temu ob rob pa predlagajoče sodišče še dodaja, da bi v zadevi bilo glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) pristojno za odločanje okrožno sodišče tudi v primeru, ko odločanje o zahtevku po 168. členu ZIZ ne bi pomenilo odločanja o stvarni pravici na nepremičnini.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Uvodoma je treba pojasniti, da Okrajno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena, primarno meni, da je pristojno „drugo“ sodišče – in sicer (smiselno) Okrožno sodišče v Celju – torej sodišče z območja različnih višjih sodišč glede na sodišče, ki se je izreklo za nepristojno (Okrožno sodišče v Mariboru). To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za odločanje v kompetenčnem sporu po prvem odstavku 24. člena ZPP, o katerem odloči spričo določbe drugega odstavka 25. člena istega zakona Vrhovno sodišče. 5. Pravilno je „obrobno“ ponudeno stališče Okrajnega sodišča v Mariboru, da v primeru odločanja o zahtevku po petem odstavku 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici. S takim zahtevkom namreč tožeča stranka ne uveljavlja zase nobenih stvarnopravnih upravičenj; kot upnik v primeru, ko nepremičnina, na katero predlaga izvršbo, ni vpisana na dolžnika (in nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice), zahteva le vpis te pravice na dolžnika. S tem upnik na zakonsko predviden (dovoljen) način (izjemoma) posega v tuje posle oziroma razmerje – vendar še vedno obligacijsko razmerje – izključeno z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku. Ker torej ne gre za spor o stvarni pravici, prihaja glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) v poštev uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so pristojna za odločanje okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP) in v katerih za primer, kakršen je obravnavan, ne veljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti iz 57. člena ZPP. Temu skladna je zatorej odločitev v tem sporu o pristojnosti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia