Jedro

Pojem odrasel član gospodinjstva poleg običajnih družinskih skupnosti vključuje tudi druge skupnosti, saj ni potrebno, da gre za življenjsko skupnost, pač pa lahko gre zgolj za ekonomsko skupnost, bistveno je, da obstoji realno pričakovanje, da bo oseba, ki je pisanje sprejela, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), zavrglo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi (2. točka izreka) ter zavrglo dolžničino pritožbo, zahtevo za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti, zahtevo za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in predlog za odlog izvršbe, ki so vsebovani v vlogi dolžnice z dne 25. 9. 2020 (3. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita, da je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče sklepalo o skupnem gospodinjstvu v nasprotju z razpolaganjem strank, brez da bi dolžnica o tem dala kakršnekoli navedbe. Dolžnico sodišče ni zaslišalo, da bi o tem lahko podala izjavo, po drugi strani pa v vsem verjame upniku, kljub temu da upnik k predlogu za izvršbo ni predložil nobenih listin in dokazov in da gre za postopek na podlagi verodostojne listine, kar pomeni da se sporna dejstva pred sodiščem še nikoli niso obravnavala. Zatrjuje kršitev pravice do izjave ter pojasnjuje, da je hiša dejansko dvostanovanjska, ima dve garaži, dve kuhinji, 3 WC-je, 2 kopalnici itd. Naslov je isti, vendar ne gre za skupno gospodinjstvo, z mamo pa sta bili v preteklosti tudi večkrat v konfliktu. Poudarja, da bi ji sklep o izvršbi glede na določbo 142. člena moral biti vročen osebno, torej njej v njenem stanovanju. Zatrjuje, da je pisanje dejansko prejela dne 18. 9. 2020, zato je ugovor, vložen dne 25. 9. 2020 pravočasen. Poudarja, da je to njen prvi sodni postopek, da pisanja ni pričakovala, prav tako pa o pisanju ni bila obveščena, saj je pisanje nepravilno prejela njena mati, kar pa na vročilnici sploh ni navedeno. Zatrjuje, da bi ji kršitev skrbnosti lahko sodišče očitalo, v kolikor bi dolžnica že dne 15. 9. 2020 vedela, da je pisanje prevzela njena mati, Sodišču očita, da je njegovo sklepanje neživljenjsko ter da ji je kršena pravica do pritožbe, saj ji je bil rok za vložitev pritožbe iz 8 dni skrajšan na 5 dni ter da iz pravnega pouka sklepa o izvršbi izhaja, da se lahko ugovor vloži v 8 dneh od dejanske vročitve. Poudarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se dolžnici ne nalaga bremena za ravnanje tretjih oseb, na drugi strani pa ji sodišče prav to okoliščino šteje v breme, saj prav na podlagi te okoliščine sklepa o zakrivljeni zamudi. Poudarja, da roki zanjo tečejo od dne 18. 9. 2020 dalje, ko je sklep o izvršbi dejansko prejela ter zatrjuje, da sodišče neutemeljeno domneva, da je bila s sklepom seznanjena že dne 15. 9 2020. Napačno in arbitrarno je stališče izpodbijanega sklepa, da je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi za dolžnico pričel teči dne 15. 9. 2020. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev sklepa o izvršbi oziroma podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ so neutemeljeni. Sklep je obrazložen, ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku, tako da je pritožbeni preizkus omogočen.

5. Očitki o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede zaključka o obstoju skupnega gospodinjstva dejansko pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, in bo nanje odgovorjeno v nadaljevanju. Protispisnost kot kršitev postopka je namreč podana le, kadar pri prenosu določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sklep pride do nepravilnosti. Izpostavljena ugotovitev pa ni temeljila na listini oziroma prenosu vsebine listine v obrazložitev, temveč na pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu.

6. Sodišče prve stopnje je dolžnici pravilno pojasnilo, da zakon tudi za sodna pisanja, za katera predpisuje osebno vročitev, dopušča v primeru nedosegljivosti naslovnika, vročitev odraslemu članu gospodinjstva (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem pojem odrasel član gospodinjstva poleg običajnih družinskih skupnosti vključuje tudi druge skupnosti, saj ni potrebno, da gre za življenjsko skupnost, pač pa lahko gre zgolj za ekonomsko skupnost, bistveno je, da obstoji realno pričakovanje, da bo oseba, ki je pisanje sprejela, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika.1 Za pritožbene trditve o dvostanovanjski hiši in ločenih gospodinjstvih na naslovu vročanja, pritožnica ne podaja nobenega substanciranega in konkretiziranega dokaznega predloga. Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da dolžnica na naslovu vročitve dejansko prebiva, da je sklep o izvršbi namesto dolžnice sprejela njena mati ter da se je dolžnica seznanila z navedenim pisanjem pravočasno, torej še pred iztekom roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna in zakonita2. Ob navedenem pa je zavrniti pritožbene trditve, da je dolžnici rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi pričel teči šele dne 18. 9. 2020, ko se je s pisanjem dejansko seznanila in ne dne 15. 9. 2020, ko je bilo pisanje vročeno njeni materi. Vročitev, opravljena po določbi 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v tem členu3. Pritrditi je zato sodišču prve stopnje, da se je ugovorni rok iztekel dne 23. 9. 2020 (sreda), ter zavrniti pritožbene očitke o arbitrarnosti zaključkov sodišča prve stopnje glede dneva vročitve kot neutemeljene. Ker iz ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da je dolžnica ugovor vložila dne 25. 9. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ga je vložila prepozno ter ga zato tudi pravilno zavrglo (tretji odstavek 9. člena ZIZ, prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker lahko stranka v primeru upravičenega vzroka za zamudo ugovora zoper sklep o izvršbi skladno z določbami 36. člena ZIZ ter 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predlaga vrnitev v prejšnje stanje, so pritožbeni očitki o protipravnem posegu v pravico do pravnega sredstva zaradi krajšanja roka za vložitev pravnega sredstva v primeru nadomestne vročitve neutemeljeni.

7. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor (36. člen ZIZ). Glede na prvi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoli, če stranka zamudi rok za pritožbo ali ugovor iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Preprečuje jo vsaka oblika krivde, tako naklep kot velika ali majhna malomarnost. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti4. 8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane izhaja, da je dolžnica pisanje dejansko prejela dne 18. 9. 2020 ter da je ugovor vložila dne 25. 9. 2020. Glede na razloge izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje glede vseh dejanskih trditev, ki so bile podane v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, sledilo dolžnici, zato so pritožbeni očitki o kršitvi načela kontradiktornosti zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnice neutemeljeni5. Ker iz nadaljnjih razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da dolžnica ni zatrjevala, zakaj v času od dne 18. 9. 2020 do izteka ugovornega roka 23. 9. 2020 ni mogla vložiti ugovora, čeprav je bila s pisanjem seznanjena, trditveno in dokazno breme v zvezi z okoliščinami upravičenega vzroka zamude pa je na predlagatelju vrnitve v prejšnje stanje (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zamuda pri vložitvi ugovora ni nastopila zaradi upravičenega vzroka. Vsled navedenemu pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje dolžnici očita zakrivljenost zamude zaradi ravnanja tretjih oseb. Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da dolžničino zmotno pravno naziranje, da ji je bil sklep o izvršbi vročen napačno, dolžnice ne odvezuje dolžne skrbnosti pri opravljanju procesnih dejanj.6

9. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, zaključek, da ji je upnik te stroške povzročil neutemeljeno, ni mogoč, zato jih krije dolžnica sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, A. Galič, stran 559, 560, 563. 2 Prim: VSL sklep II Cp 1819/2014. 3 Glej: Triva, Belajec, Dika, str. 375. 4 Primerjaj Galič, Komentar k 116. členu ZPP, Pravdni postopek s komentarjem, prva knjiga, stran 477 - 495. 5 Izvajanje dokazov, med katere spada tudi dokaz z zaslišanjem strank, je namreč namenjeno dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa temu, da bi stranka na zaslišanju šele navajala pravnorelevantna dejstva (glej: VSM sodba I Cpg 90/2018). 6 Glej: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, A. Galič, stran 491.