Jedro

Zgolj drug(ačen) pogled na izsledke posameznega (personalnega) dokaza ni vzdržen razlog za drugačno meritorno oceno.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje pod točko 1. izreka mu je po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1 določilo kazen osem let in sedem mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko 2. izreka pa po prvem odstavku 176. člena KZ-1 kazen šest mesecev zapora, nakar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen devet let zapora. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je odločilo, da se obdolžencu v izrečeno enotno kazen zapora všteje čas pridržanja in pripora od 21. 2. 2023 od 20.50 ure dalje. V skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko glede na tretji odstavek 97. člena ZKP bremenijo stroški postavljene pooblaščenke mladoletni oškodovanki proračun. Sicer je ml. oškodovano B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom, v okviru katerega zahteva plačilo za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 96.000,00 EUR, po določbi drugega odstavka 105. člena ZKP v celoti napotilo na pot pravde.

2. Takšno sodbo sodišča prve stopnje v pretežnem delu pritožbeno izpodbija obdolženčev zagovornik, in sicer glede točke 1. izreka v prvi alineji v celoti, v drugi in tretji alineji glede časovne opredelitve ter glede točke 2. izreka v celoti. Pri tem uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1 samo v obdobju od novembra 2022 do 26. 12. 2022, oprosti pa ga kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1 ter mu spremeni izrek kazenske sankcije na način, da mu izreče kazen zapora treh let, v katero mu všteje čas, prebit v priporu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 371. člena ZKP zagovornik uveljavlja na podlagi trditve opustitve dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede nasprotujočih si izjav ml. oškodovane. Kot nesporno izpostavi, da sta obdolženi in ml. oškodovana imela spolne odnose, kar poleg priznanja obdolženega in izpovedbe ml. oškodovane ter tudi C. C., ki je ob zadnjem odnosu oba zalotila, potrjujejo ugotovitve Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je našel sledove semenske tekočine na postelji ml. oškodovanke in na kavču, kjer je spal obdolženi. V zvezi z vrsto spolnih odnosov in njihovo pogostostjo je po oceni zagovornika edini dokaz izpoved ml. oškodovanke, kateremu nasproti stoji zagovor obdolženega. Skozi nadaljnje pritožbeno izvajanje poudari stališče, da kadar ima sodišče pred seboj situacijo, ko je edini dokaz, na podlagi katerega obsodi storilca, izjava oškodovanke, mora biti takšna izjava ne samo prepričljivejša od storilčeve, ampak tudi kot celota skladna sama s seboj in z njenimi drugimi izjavami v postopku. Meni, da v kolikor sodišče tehta na eni strani zagovor in na drugi strani obremenilno izpoved oškodovanke, kot edina dokaza, potem mora biti izjava oškodovanke neoporečna, torej takšna, da se v teku postopka ne spreminja, da oškodovanka ne zahaja v nasprotja in protislovja in da je logična. Tozadevno izpostavi, da je obramba dokazala, da pa v danem primeru izpovedba ml. oškodovane, kot ključni obremenilni dokaz, takšnih lastnosti nima. Ker slednja glede trajanja in pogostosti spolnih napadov prihaja sama s seboj v nasprotje, izrazi glede na načelo _in dubio pro reo_ prepričanje, da je zatorej treba takšno izjavo tolmačiti v korist obdolženemu. Ker prvostopenjsko sodišče tega ni upoštevalo in ker je edini dokaz sam s seboj v nasprotju, kar je po mnenju obdolženčevega zagovornika vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, v ravnanju sodišča prve stopnje prepoznava tudi relativno bistveno kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP.

5. S povzetim pritožbenim izvajanjem pritožbeno sodišče ne more soglašati. Zagovornik obdolženega zanemari dejstvo, da je v zvezi z inkriminiranim dogajanjem vsebinsko enako ml. oškodovana izpovedala D. D., kriminalistični inšpektorici ob prijavi dne 21. 2. 2023, medtem ko je ob zaslišanju dne 15. 6. 2023 predočene navedbe potrdila kot resnične, medtem ko je manjša vsebinska pojasnila (točka 15 obrazložitve izpodbijane sodbe). Soočena z delnimi vsebinskimi nasprotji v izjavah dne 21. 2. 2023 in 15. 6. 2023 je ml. oškodovana povedala, da so se spolna občevanja odvijala skoraj vsak dan, včasih tudi dvakrat ali trikrat dnevno. Za razliko od izpovedi z dne 15. 6. 2023, je dne 21. 2. 2023 navedla, da je ob prvem dogodku oče prišel do nje okrog 6.00 ure, medtem ko je ob zaslišanju tekom preiskave izpovedala, da okrog 5.00 ure zjutraj. Pri tem je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je ta razlika vsebinsko nepomembna, saj je v obeh primerih navajala približno uro, ustrezna in sprejemljiva (točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe).

6. V obsežnem, na več mestih izpostavljenem polemiziranju zagovornika, da je glede vrste spolnih odnosov in pogostosti le teh edini dokaz izpoved ml. oškodovane, kateremu nasproti stoji zagovor obdolženega, ostane pritožbeno prezrto, da je vsebinsko enako ml. oškodovana o prvem dogodku in dogajanjih do njenega 12. rojstnega dne, povedala tudi materi C. C. (točka 18 obrazložitve izpodbijane sodbe), kar je dodaten razlog, da glede na v bistvenem vsebinsko skladno izpoved ml. oškodovane, dano policiji, strokovnjakinji za zaslišanje (oziroma s tem sodišču, ki je odredilo in organiziralo tak način zaslišanja) ter lastni materi, sodišče prve stopnje dejansko ni imelo razumnega razloga podvomiti v verodostojnost ml. B. B. (točka 19 obrazložitve izpodbijane sodbe). Poleg tega pritožba zamolči, da je tudi sodna izvedenka mag. E. E. po tem, ko ji je bil predvajan avdiovizualni posnetek zaslišanja ml. oškodovane z dne 15. 6. 2023 izpovedala, da je ob zaslišanju čustveno zamrznila, kar je pri njej obrambni mehanizem, ki ji pomaga prebroditi izkušnjo zlorabe. Vsebinsko je odgovarjala na postavljena vprašanja in ni sama podajala navedb brez da bi bila o njih vprašana (točka 22 obrazložitve izpodbijane sodbe). Skozi pritožbeno zatrjevanje, da je izjava ml. oškodovane sama s seboj v nasprotju in sploh oporečna, je sodišče prve stopnje torej tudi ob podpori sodne izvedenke mag. E. E. zanesljivo ugotovilo, da pri zaslišanju dne 15. 6. 2023 ml. oškodovana ni kazala znakov neresničnega izpovedovanja.

7. Do nekoliko drugačnih odgovorov in vsebinsko nepomembnih vrzeli se je sodišče prve stopnje jedrnato in prepričljivo opredelilo glede pritožbeno izpostavljenega različnega izpovedovanja o pogostosti spolnih odnosov med očetom in ml. hčerko (točka 23 obrazložitve izpodbijane sodbe). Zakaj je prvostopenjsko sodišče povsem sledilo izpovedi ml. oškodovane z dne 15. 6. 2023, je ponudilo zadostne, sprejemljive in smiselne razloge, s katerimi se pritožba ne strinja. Vendar zgolj drug(ačen) pogled na izsledke posameznega (personalnega) dokaza ni vzdržen razlog za drugačno meritorno oceno. Zagovornik obdolženega ne upošteva, da je bila dne 15. 6. 2023 ml. oškodovana že deležna psihološke pomoči in je bila zaslišana v okolju, posebej prilagojenem zaslišanju žrtev tovrstnih kaznivih dejanj, medtem ko je bila ob zaslišanju dne 21. 2. 2023 oziroma ob ginekološkem pregledu dan kasneje, tj. dne 22. 2. 2023, ko je glede posameznih okoliščin podala nekoliko drugačne odgovore, pod stresom. Prav tako v graji tehtnih zaključkov prvostopenjskega sodišča z zavajajočimi navedbami zaobide dejstvo, da izpodbijana prvostopenjska meritorna odločitev ne temelji izključno na izpovedi ml. oškodovane, marveč tudi na izpovedi F. F., ravnateljice šole, ki jo obiskuje ml. oškodovana, kateri je slednja zaupala, da je bila ob zaslišanju pri kriminalistki v stiski. Enako ostane pritožbeno prezrta izpoved kriminalistične inšpektorice D. D., da je pri ml. B. B. ob zaslišanju dne 21. 2. 2023 opazila določeno stisko in ji je šlo na jok, prav tako skozi pritožbeno grajo izostane izpoved G. G., da je bilo ob pregledu ml. oškodovani zelo nerodno, da odgovorov na vprašanja ni podajala takoj in občasno niti ni vedela, kaj naj odgovori. Nenazadnje pa je vsebinsko skladno kot dne 15. 6. 2023 ml. oškodovana o inkriminiranem dogajanju po 12. rojstnem dnevu povedala tudi materi C. C. (točka 24 obrazložitve izpodbijane sodbe). Posledično pritožbeno vztrajanje, da je obramba dokazala, da izpovedba ml. oškodovane kot ključni obremenilni dokaz ni oporečna, saj se v teku postopka spreminja in zahaja v medsebojno nasprotje oziroma protislovje ter je sploh nelogična, v pričakovanju drugačnih pravnih in dejanskih zaključkov, ne vzdrži kot zanesljivo, še manj kot prepričljivo. Zatrjevani absolutna in relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka tako nista podani, zaradi česar pritožba v tem delu ostane brez uspeha.

8. V posledici uveljavljanja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka zagovornik obdolženega zaznava tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, a mu tudi v tem ne gre pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, zagovor obdolženega in izvedene dokaze je ocenilo pravilno, na tej podlagi pa zanesljivo in utemeljeno zaključilo, da sta obdolženemu A. A. storitvi obeh očitanih kaznivih dejanj v celoti dokazani. Sprejete dejanske in pravne zaključke je v izpodbijani sodbi natančno, smiselno in prepričljivo obrazložilo, pritožbeno sodišče pa z njimi v celoti soglaša ter jih vsled nepotrebnega podvajanja dosledno povzema, medtem ko k ponujenim razlogom o odločilnih dejstvih le še dodaja:

9. Zagovornik zavzame stališče, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo obstoj spolnih odnosov med obdolženim in ml. oškodovano skoraj vsak dan, včasih tudi dvakrat ali trikrat dnevno. Izrecno nasprotuje tako ugotovljenemu dejanskemu stanju iz razloga izjav ml. oškodovanke same; izjave priče C. C.; zaradi dejstva, da sta obdolženi in njegova žena imela praktično vsakodnevne spolne odnose (razen zadnje pol leta pred podajo ovadbe dne 21. 2. 2023), nato pa trikrat na teden; da je bil obdolženi vse od pomladi 2023 na delu pri gradbeništvu; in zaradi dejstva majhnosti stanovanja, v katerem je živela obdolženčeva družina ter drugih okoliščin, zaradi katerih spolni odnosi niso mogli ostati prikriti tretjim osebam. Po mnenju zagovornika je nemogoče, da bi spolni odnosi (analni in vaginalni) med obdolženim in ml. oškodovanko trajali od meseca novembra 2021 do decembra 2022 v tolikšni intenziteti neopaženo pred ostalimi družinskimi člani družine. Iz povzetih razlogov izrazi prepričanje, da je treba verjeti zagovoru obdolženega, da je imel spolne odnose z ml. hčerko nekaj več kot desetkrat, in to izključno v obdobju od meseca novembra 2022 do 26. 12. 2022. 10. Vendar zagovorniku obdolženega ne gre pritrditi, ker s ponavljajočim ponujanjem lastne dokazne ocene, v jedru diametralno nasprotne od prvostopenjsko sprejete, v drugačne dejanske zaključke ne more prepričati. Na povzeto pritožbeno zatrjevanje je sicer obsežno odgovorilo že prvostopenjsko sodišče (točke 43 do vključno 51 obrazložitve izpodbijane sodbe). Podrobno, zanesljivo, smiselno in življenjsko sprejemljivo ponujeno razlogovanje pritožbeno sodišče v celoti sprejema in ga v zaobid ponavljanja tudi dosledno povzema, saj k izčrpni argumentaciji ni več kaj dodati.

11. Glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 176. člena KZ-1 zagovornik opozarja, da tudi v tem delu izpodbijana prvostopenjska sodba temelji izključno na izpovedi ml. oškodovanke, saj glede navedenega ne obstajajo nobeni materialni dokazi, ne na telefonu slednje niti na telefonu obdolženega. Iz tega razloga je izpoved ml. oškodovane zopet vprašljiva in nejasna. Skozi nadaljnje pritožbene navedbe sicer ne oporeka, da je ob prijavi kaznivega dejanja ml. oškodovanka opisala, da ji je obdolženi sicer na svojem telefonu prikazal posnetek, kako je "ena punca vlekla penis nekemu fantu". Takrat je povedala, da z očetom nista imela spolnega odnosa, vse pa se je dogajalo, ko sta ležala v njeni postelji in sta samo gledala film. Ko pa je bila zaslišana v hiši za otroke, je bila njena izpoved po mnenju zagovornika protislovna sama s seboj, kot tudi s predhodno izjavo pri kriminalistki. V zvezi s tem izpostavi, da je najprej povedala, da ve, kaj so to pornografski filmi, potem je povedala, da je včasih (torej več kot enkrat) takšen pornografski film tudi videla. Ko pa je bilo vprašanje, ali ji je kdaj kakšna odrasla oseba takšen film pokazala, je bil njen odgovor negativen. Po prekinitvi in nadaljevanju zaslišanja je izpovedala, da ji je oče potisnil penis v usta takrat, ko ji je pokazal video posnetek felacije. Prav tako je izpovedala, da se je vse to dogajalo na kavču, kjer je spal oče. Po povzetem je zagovornik tako prepričan, da je tudi v tem primeru izpoved ml. oškodovanke bistveno različna, saj enkrat pove, da ji je oče prikazoval pornografski film, drugič pove, da ji nobena odrasla oseba ni prikazovala pornografskega filma; enkrat pove, da se je prikazovanje filma dogajalo v njeni postelji, drugič pa pri očetu na kavču; enkrat pove, da v času gledanja filma nista imela spolnih odnosov, drugič pa pove, da ji je takrat v usta potisnil penis. Tozadevno zagovornik še poudari, da mati ml. oškodovane, C. C. v kazenski ovadbi ni podala nobene prijave glede prikazovanja pornografskega gradiva. Dodatno opozori, da ob preiskavi obdolženčevega telefona ni bilo razvidno, da bi bili najdeni kakšni pornografski posnetki, prav tako ni nobenih dokazov, da bi bil na tem telefonu pogledan kakšen pornografski film, ki bi prikazoval felacijo.

12. Takšnemu pritožbenemu izvajanju prav tako ne gre slediti. V zvezi z obdolženemu očitanim kaznivim dejanjem po prvem odstavku 176. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje prav tako ponudilo zadostno, prepričljivo in smiselno razlogovanje (točke 31 do 34 obrazložitve izpodbijane sodbe). Medtem ko skuša zagovornik obdolženega vnovič prepričati z lastnim pogledom na izsledke dokaznega postopka, mu v trditvi, da inkriminirani očitki temeljijo izključno na izpovedi ml. oškodovane, tudi na tej točki ne gre slediti. C. C. je namreč potrdila, da ji je ml. hči zaupala, da ji je obdolženi kazal na telefonu film, kako ženska, punca, oralno zadovoljuje v tem smislu, da ji pokaže, kako mora ona to delati, potem pa ji je svoj spolni ud potisnil v usta (točka 33 obrazložitve izpodbijane sodbe). Navkljub drugačnemu mnenju pritožbe je, primarno upoštevaje izpoved ml. oškodovanke, dejstvo, da je zaključek pričevanja ml. B. B. z dne 15. 6. 2023 in njenih navajanj dne 21. 2. 2023 v odločilnih okoliščinah isti. Glede na okoliščino, da je o inkriminiram pod točko 2. izreka izpodbijane sodbe ml. oškodovanka vsebinsko enako izpovedala svoji materi ter glede na podatke v telefonu, ki je bil zasežen obdolženemu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženi hčerki, mlajši od 15 let, neugotovljenega dne v času od novembra 2021 do 21. 2. 2023, preko mobilnega telefona prikazoval pornografski film, ki je prikazoval felacijo, pri tem pa ji ob gledanju filma rekel, da mora ona njemu tudi to delati (točka 34 obrazložitve izpodbijane sodbe). Čeravno zagovornik obdolženega vztraja, da ob preiskavi telefona obdolženega ni bilo razvidno, da bi bili na njem najdeni kakšni pornografski posnetki oziroma pogledani kakšni pornografski filmi, ki bi prikazovali felacijo, iz zavarovanih podatkov v zavihku Web History (zgodovina iskanja po spletu) za dne 17. 1. 2023 evidentno izhaja brskanje po spletni strani "live seks kamere; brezplačni chat in XXX predvajanja" (list. št. 107). Posledično se ocena sodišča prve stopnje, da je obdolženi gledal (in torej lahko tudi ml. oškodovanka z njim) avdiovizualne posnetke (filme) s seksualno vsebino, pokaže kot zadostno zanesljiva in prepričljiva, medtem ko drugačno pritožbeno naziranje ne more biti uspešno.

13. Zagovornik obdolženega neutemeljeno graja tudi odločbo o kazenski sankciji. Sodišču prve stopnje očita, da je dosojena kazen bistveno previsoka, saj je prvostopenjsko sodišče obdolžencu prisodilo 87 % maksimalne možne kazni in to kljub olajševalni okoliščini, da je bil doslej nekaznovan. Pripominja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo priznanja in obžalovanja kaznivega dejanja kot olajševalni okoliščini z obrazložitvijo, da slednje ni imelo nobene zunanje manifestacije. Ker je istočasno prvostopenjsko sodišče obdolženemu prepovedalo stike z ženo in otroci ter tako onemogočilo manifestacijo opravičila, zagovornik takšno ravnanje smatra kot pravno nehigienično. Ob sklicevanju na primerljivo sodno prakso in izpostavljanju bistveno nižjih dosojenih kazni zapora za istovrstna kazniva dejanja ter upoštevaje dejstvo, da pri ml. oškodovanki ni zaznati psiholoških posledic obravnavanega kaznivega dejanja, zagovornik vztraja, da je bila pri odmeri kazni obdolženemu kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije, saj dosojena sankcija bistveno odstopa navzgor, tudi več kot dvakrat glede na primerljive zadeve.

14. Vendar nima prav. Kazenski zakon ne vsebuje taksativno naštetega seznama olajševalnih, pa tudi ne obteževalnih okoliščin, vsekakor pa velja splošen napotek iz drugega odstavka 49. člena KZ-1, da mora sodišče pri odmeri kazni upoštevati subjektivne okoliščine na strani obdolženca, torej vse okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost, relevantne za individualizacijo kazenskega sankcioniranja1. Sodišče prve stopnje je v točki 54 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo in tudi ustrezno ocenilo vse tiste okoliščine, ki v danem primeru vplivajo na odmero, vrsto in višino kazenske sankcije. Primerno je zaključilo, da med olajševalnimi okoliščinami ni upoštevalo obdolženčevega obžalovanja, ki ga je navajal v zaključni besedi, saj je bil k izjavi o obžalovanju pozvan z zaključno besedo zagovornika in ker obžalovanje ni imelo prav nobene zunanje manifestacije s konkretnimi ravnanji obžalovanja (točka 54 obrazložitve izpodbijane sodbe). S poudarjanjem pravne nehigiene in onemogočanjem manifestacije opravičila zagovornik obdolženega zavaja. Prepoved stikov z ženo in otroci namreč ne vzdrži kot prepričljiv razlog za izraz iskrenega obžalovanja obdolženega za storjena delikta. Skozi pritožbene navedbe zagovornik previdno zaobide dejstvo, na katero je pravilno opozorilo prvostopenjsko sodišče, ki je jasno razložilo, čemu obdolženčevega obžalovanja ni upoštevalo kot olajševalno okoliščino. In sicer zato, ker je bil obdolženi k izjavi o obžalovanju pozvan z zaključno besedo zagovornika in ga torej ni izrazil samoiniciativno, iskreno. Prepoved komunikacije v razmerju do ml. oškodovane, s katero si ne sme dopisovati in se z njo tudi ne sme srečati, na iskreno ponujeno obžalovanje obdolženega, v kolikor bi ga izrazil po lastni volji, nima nobenega vpliva. Odločitev sodišča prve stopnje, da šele na poziv zagovornika izraženega obžalovanja ne upošteva v smislu t.i. dejanskega kesanja, je po mnenju pritožbenega sodišča zatorej pravilna. Do drugačnih dejanskih zaključkov ni moč priti niti s pritožbenim izpostavljanjem vsebine zapisnika glavne obravnave z dne 11. 10. 2023, da je obdolženi jokal, ko je slišal, da za ml. hčerko ni več ata, ampak samo še A. K pritožbeni pripombi, da pri ml. oškodovani ni zaznati psiholoških posledic obravnavanega kaznivega dejanja in stališča, da se kazenska sankcija odmerja na gotova dejstva, torej na stanje ob izreku sodbe, pa pritožbeno sodišče opozarja, da se je sodišče prve stopnje s posledicami (tudi še neodkritimi) ukvarjalo izven okvira odmere kazni (točka 52 in ne 54 obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbeno polemiziranje, da bodoče negotovo dejstvo ne more biti upoštevno kot obteževalna okoliščina, je zatorej odvečno in povsem brez teže. Po oceni pritožbenega sodišča tako ni utemeljenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije obdolžencu v korist, saj mu je sodišče prve stopnje s pravilnim vrednotenjem teže storjenega kaznivega dejanja ter stopnje krivde izreklo povsem pravično in ustrezno kazensko sankcijo.

15. Glede na obrazloženo in ker tudi pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločiti tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

16. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženega plačila sodne takse oprostilo (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).

1 Za prim. Nerat B. v Šepec M. (Ur.), Kazenski zakonik (KZ-1) s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2021, str. 726, 731 do 732.