Jedro

Dejanja tožnika imajo vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 3. 2024 kot nezakonita razveljavi; da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 15. 3. 2024, temveč traja še naprej z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Zavrnilo je reintegracijo in reparacijo ter povračilo stroškov postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodba nelogična in nerazumljiva. Izpostavlja, da je toženka v postopku predložila kazensko ovadbo zoper tožnika, podano na PP A. dne 20. 3. 2024 zaradi očitanih kaznivih dejanj. Tožnik je v sodni spis predložil tako svoj dopis z dne 23. 10. 2024 na ODT A. z vprašanjem, ali se zoper njega vodi kakšen kazenski ali predkazenski postopek, prav tako je predložil odgovor ODT A. z dne 18. 11. 2024, da se zoper njega takšen postopek ne vodi. Sodišče prve stopnje se do teh listin ni opredelilo, čeprav je tožnik z njimi dokazoval, da njegova dejanja očitno ne štejejo za kaznivo dejanje. Uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je zmotno in v nasprotju z oceno ODT ocenilo, da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja. Delovno sodišče tudi sicer nima pristojnosti, da odloča, katero dejanje ima znake kaznivega dejanja in katero ne. Zmotna je materialnopravna presoja, da je odpoved podana pravočasno. Prva kršitev se je zgodila 6. 12. 2022, zadnja pa 20. 5. 2023, medtem ko je bila tožniku odpoved podana dne 14. 3. 2024. Ker iz dopisa ODT izhaja, da se zoper tožnika ne vodi noben kazenski ali predkazenski postopek, roka za podajo odpovedi ni mogoče podaljšati preko absolutnega roka šestih mesecev od nastanka razloga. Sodišče se vsebinsko ne opredeli do izpovedi priče B. B., ki je pojasnil, da je bil seznanjen, da se tožnik uvaja v delo izdaje homologacijskih potrdil. Sodišče se ne opredeli do dejstva, da je vodstvo samo odredilo tožniku uvajanje za izdajo homologacijskih potrdil, kot to izhaja iz izpovedi B. B. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. Sodišče je kršilo določbe postopka in tožnikovo pravico do obrambe in udeležbe v postopku tudi iz razloga, ker je zaslišalo le priče tožene stranke, ne pa tudi prič, predlaganih s strani tožnika. Te priče so se tako kot tožnik uvajale v delo izdaje homologacijskih potrdil, vse so listine izdajale na drugo ime, tako kot tožnik. Priče bi lahko potrdile, da so tako kot tožnik vsa dejanja storile na zahtevo nadrejenih delavcev, da je bilo vodstvo o tem seznanjeno, saj jim je pri tem celo pomagalo (npr. B. B.). Vse priče, ki jih je zaslišalo sodišče, pa so bodisi zaposlene pri toženki, na vodilnih položajih ali z njo poslovno povezane in imajo interes v tem postopku, saj so vsaj soodgovorne za ta dejanja. Priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Toženka je tožniku, ki je pri njej opravljal delo na delovnem mestu kontrolor tehničnih pregledov - specialist, izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Očitala mu je 33 ravnanj z znaki kaznivih dejanj ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1. Prvostopenjska presoja o zakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji na pravilni ugotovitvi, da tožniku očitana ravnanja, ki so v postopku dokazana, pomenijo hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, hkrati pa imajo tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer so pravilno ugotovljene okoliščine takšne, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

6.Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ni podana, saj je izpodbijana sodba utemeljena z ustreznimi razlogi tako dejanske kot tudi pravne narave. Ti so jasni, skladni in razumljivi, tako da je sodbo mogoče preizkusiti. Tožnik v pritožbi navedeno procesno kršitev utemeljuje z navedbo, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do njegovih dokaznih listin (dopis z dne 23. 10. 2024 na ODT A., odgovor ODT A. z dne 18. 11. 2024). Vendar to ne pomeni, da bi bila sodba obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, kvečjemu bi šlo za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa prav tako ni podana, saj pri navedenih listinah ne gre za dokaze, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev, zato se sodišču prve stopnje do njih ni bilo potrebno posebej opredeljevati.

7.Pritožbeno sodišče soglaša s pravilno presojo sodišča prve stopnje, da imajo dejanja tožnika vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek na podlagi sprejetih vlog, vstopil v sistem C. in izdal homologacijska potrdila, pri čemer je ponaredil ime, priimek in podpis D. D., ki pa je pooblastilo za navedeni postopek imel in nikomur ni dal dovoljenja, da bi v njegovem imenu izdajal homologacijska potrdila. Tožnik je nepooblaščeno uporabil tudi žig nosilca javnega pooblastila PE E. Vseh 33 očitanih ravnanj je storil z direktnim naklepom, saj je vedel, da se bodo ponarejene listine uporabile kot prave. Tožnik je storitev očitanih ravnanj priznal. Tako ugotovljeno dejansko stanje je utemeljena podlaga za zaključek o izpolnitvi vseh znakov citiranega kaznivega dejanja, nasprotne pritožbene navedbe, ki temu zaključku zgolj pavšalno ugovarjajo, so neutemeljene.

8.Tožnik v pritožbi zmotno zatrjuje, da delovno sodišče nima pristojnosti, da presoja, ali so v določenem ravnanju podani znaki kaznivega dejanja. Delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, vsekakor pa ima pristojnost da ugotovi, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo očitano, da je storil kaznivo dejanje, temveč da ima kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja. Zgolj zato, ker je pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, treba ugotoviti, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, pa ni možno šteti, da gre v tovrstnih sporih za sojenje o kaznivih dejanjih, na kar s svojo pritožbeno navedbo očitno meri tožnik. Delovno sodišče torej ob presoji zakonitosti izredne odpovedi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je bil zoper delavca uveden kazenski postopek. Upoštevajoč navedeno je brezpredmetno pritožbeno sklicevanje tožnika na njegov dopis z dne 23. 10. 2024, naslovljen na ODT A. z vprašanjem, ali se zoper njega vodi kakšen kazenski ali predkazenski postopek, prav tako na predloženi odgovor ODT A. z dne 18. 11. 2024, da se zoper njega takšen postopek ne vodi. Četudi bi tožnik dokazal zavrženje kazenske ovadbe v zvezi z očitanimi ravnanji (tega niti ne zatrjuje, niti s predmetnima dopisoma ne dokazuje), to z vidika uporabe določbe 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne bi bila ovira za ugotavljanje, ali takšna ravnanja vsebujejo znake kaznivega dejanja.

15.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člena ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških toženke temelji na petem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

-------------------------------

1Primerjaj VSRS, opr. št. VIII Ips 262/2006.

2Tako tudi VDSS, opr. št. Pdp 178/2024, Pdp 236/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 90, 90/1, 90/1-4, 251, 251/3, 259, 259/1 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 109, 109/2, 100, 110/1, 110/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 287, 287/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.