Jedro

Izločitve preiskovalnega sodnika se iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP že pojmovno ne more zahtevati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je začasna predsednica Okrožnega sodišča v Celju na podlagi določil 42. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnila zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika A. A., ki jo je dne 11. 11. 2024 podala zagovornica obdolženega B. B..

2.Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve Ustave. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep tako spremeni, da odloči, da se preiskovalnega sodnika izloči, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne začasni predsednici sodišča v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V zvezi z zatrjevano "kršitvijo", ker pred izdajo izpodbijanega sklepa obdolženec ni bil obveščen, kdo bo odločal o zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika, je prvenstveno treba opozoriti na jasno dikcijo prvega odstavka 42. člena ZKP, da o zahtevi za izločitev sodnika odloči predsednik sodišča. Nadalje sta bila obdolženi in njegova zagovornica o izjavi preiskovalnega sodnika glede zahtevane izločitve z dne 12. 11. 2024 seznanjena z dopisom (list. št. 2178), ki ga je podpisala (začasna) predsednica Okrožnega sodišča v Celju C. C.. Sama zagovornica je v odgovoru glede izjave sodnika z dne 20. 12. 2024 (list. št. 2203) razpravljala o "konfliktu interesov" med preiskovalnim sodnikom A. A. in začasno predsednico sodišča C. C.. To pomeni, da je bilo obrambi nedvomno znano, kdo bo odločal o zahtevi za izločitev, kljub temu pa izločitve predsednice sodišča ni zahtevala. Posledično je tudi pritožbena opazka, da odločanje začasne predsednice sodišča o preiskovalnem sodniku, ki je njen protikandidat za mesto predsednika, "ni samoumevno", ne zgolj posplošena, ampak tudi brezpredmetna.

5.ZKP v petem odstavku 42. člena jasno določa, v katerih primerih se zahteva za izločitev sodnika zavrže. Ker v tej zadevi ne gre za nobeno od predmetnih situacij, je začasna predsednica sodišča zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika A. A. pravilno zavrnila ter med izrekom izpodbijanega sklepa in razlogi sklepa ni nobenih neskladnosti, ki bi konstruirale uveljavljano bistveno kršitev določb določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6.Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje razlogom v točkah 7 in 8 sklepa, da o zahtevi za uničenje oziroma izločitev listin z dne 11. 11. 2024 še ni bilo odločeno, zato tudi ni mogoče govoriti o t. i. psihološki okuženosti sodnika zaradi seznanjenosti s temi listinami. Pritožbena izvajanja, da se zahteva z dne 11. 11. 2024 nanaša na iste, tj. identične dokaze, ki so že bili uničeni na podlagi sklepa X Kpr 45306/2015-706 z dne 30. 10. 2024, ostajajo na ravni trditev, saj o tem vprašanju še ni bila sprejeta (pravnomočna) odločitev. O tem vsebuje izpodbijani sklep vse potrebne razloge.

7.Še pomembneje pa je, da ZKP v 2. točki drugega odstavka 39. člena določa, da sodnik (porotnik) ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali o izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, če se je v postopku pri odločanju o katerem koli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen), tj. razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev. Ta izločitveni razlog je torej vezan na fazo po vložitvi obtožbe in se izločitve preiskovalnega sodnika iz tega razloga ne more zahtevati, saj je citirana določba ZKP jasna ter se pritožnica z njeno vsebino niti ne sooči. Zato je pritožbeno sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 39. člena ZKP neuspešno.

8.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kršitev, ki jih preizkuša uradoma (peti odstavek 402. člena ZKP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je pritožbo zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2004, str. 97, tč. 20. Sklicevanje izpodbijanega sklepa na sodbo VS RS I Ips 26181/2015 z dne 13. 10. 2022 je sicer neumestno, saj je šlo v citirani zadevi za vprašanje ne/izločitve razpravljajoče sodnice, tj. v fazi po vložitvi obtožbe, kar ne predstavlja primerljivega procesnega položaja.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/2, 39/2-2, 42, 42/1, 42/5, 83

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.