Jedro

Za razsojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta norma preprečiti.

87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 40.436,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2010 do plačila ter na povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke (I. točka izreka). Odločilo je, da je dolžna tožeča stranka toženi v 15 dneh povrniti 1.936,67 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razlog ze iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka od tožene skladno z določbo 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) terja povračilo škode, nastale ji v posledici delovne nezgode delavca A. M., ki je bil zaposlen pri toženi stranki. V tožbi je navajala, da je do nezgode prišlo zato, ker je tožena stranka opustila izvajanje ukrepov iz varstva pri delu. Toženi stranki je očitala kršitev določb Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, ker je opustila dolžnost nadzora nad izvajanjem del in varnostne ukrepe za preprečevanje nezgod. A. M. je zato padel skozi odprtino v strehi, zaščiteno s folijo in omahnil v globino cca 4m ter se pri tem hudo poškodoval. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da je do nezgode v celoti prišlo po krivdi delavca (oškodovanca), ki je na streho odšel sam in brez ustrezne opreme, ne da bi upošteval navodila direktorja tožene stranke in počakal na prihod ostalih delavcev. Zaključilo je, da tožena stranka ni ravnala malomarno in je storila vse za varnost svojih zaposlenih.

6. Pritožba odločitev sodišča prve stopnje najprej izpodbija, ker da je nekritično sledilo izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je izpovedal, da je bila strešna lina pokrita s parapropustno folijo in strešno trimo ploščo. Ob tem pa je spregledalo listinsko dokumentacijo: prvi odgovor na zahtevek, obrazec ER-8, poročilo PP in zapisnik o ogledu, ki nikjer ne omenjajo pohodne trimo plošče, ampak le para-propustno folijo. Pritožbeno sodišče z dokazno oceno prvostopnega sodišča v tem delu soglaša. Sodišče prve stopnje je kot prepričljivo ocenilo izpoved direktorja tožene stranke, ki je izpovedal, da je bila odprtina pokrita s folijo in trimo ploščo. Iz listin, ki jih navaja tožeča stranka pa izrecno ne izhaja, da odprtina s trimo ploščo ni bila pokrita. Zgolj zato, ker trimo plošča v navedenih listinah ni izrecno navedena, pa še ni mogoče zaključiti, da trimo plošče na strehi ni bilo. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je tožeča stranka umaknila dokazni predlog za zaslišanje poškodovanega delavca, ki bi to okoliščino lahko še dodatno razjasnil. Dokazni oceni prvostopnega sodišča glede na povedano ni moč očitati zatrjevanih nepravilnosti.

7. Tožeča stranka se nadalje sklicuje na dolžnost delodajalca, da izvede vse zahtevane in potrebne ukrepe iz varnosti pri delu, da bi svojim delavcem zagotovil varno delo. Navaja, da je bil poškodovani delavec pri toženi stranki zaposlen le dva meseca, tožena stranka pa ni izkazala, da je bil poučen o pravilnem varnem načinu dela. Tožena stranka tudi ni izkazala, da je z izjavo o varnosti pri delu in oceni tveganja seznanila zaposlene delavce. Potrdilo o preverjanju znanja iz varnosti pri delu za poškodovanega delavca je izdano za teoretično usposobljenost, brez štampiljke in priloženih izpolnjenih testnih pol in dokazila o praktični usposobljenosti. Tožena stranka bi morala posvetiti več pozornosti na to, da novo zaposlene osebe dosledno upoštevajo navodila za varno delo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme o tem, kateri konkretni ukrepi varstva pri delu pri toženi stranki kot delodajalcu niso bili ustrezno izvedeni in so bili v vzročni zvezi z nastankom konkretne poškodbe. Za presojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno tako ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Tožeča stranka ne pojasni, v kakšni vzročni zvezi s poškodbo delavca naj bi bili pomanjkljiva seznanitev delavcev z oceno tveganja, odsotnost dokazil o praktični usposobljenosti delavca in dejstvo, da bi morala tožena stranka posvetiti več pozornosti na to, da novo zaposlene osebe spoštujejo navodila za varno delo in jih pri tem nadzirati. S ponavljanjem pavšalnih trditev v tej smeri tožeča stranka trditvenemu bremenu glede opustitev konkretnih ukrepov varstva pri delu v konkretnem primeru ni zadostila.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je stališče prvostopnega sodišča, da odgovornost tožene stranke ni podana, ker naj bi delavec kršil dana mu navodila, zmotno, saj obveznosti delavcev na področju varnosti pri delu v skladu s 5. členom ZVZD ne vplivajo na odgovornost delodajalca (tako tudi judikat I Cpg 337/2010). Razlaga citiranega judikata v smeri, kot to razume tožeča stranka ni pravilna, sklicevanje na 5. člen ZVZD pa je neutemeljeno. 87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti. Za uspešno uveljavitev zahtevka na povračilo škode mora biti podana opustitev ukrepov varstva pri delu na strani delodajalca. Med opustitvijo in nastalo škodo mora biti podana relevantna vzročna zveza, prav tako pa mora biti glede nastanka škode podana tudi krivda delodajalca. V obravnavanem primeru pa toženi stranki ni mogoče utemeljeno očitati opustitve ukrepov, ki bi bila v relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo.

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).