Jedro

Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 4. 4. 2017 je sodišče prve stopnje: - zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 467,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2015 dalje do plačila in na povrnitev pravdnih stroškov (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik toženki v 8-dneh od prejema sodbe plačati pravdne stroške v znesku 428,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi1 in v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku (s stroškovno posledico) oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ni mu razumljivo razglabljanje sodišča o tem, da bi moralo obstajati protipravno ravnanje za obstoj škode. Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje samo v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine dosodilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročila kot zakonita zastopnica mld. A. A. V postopkih glede otrok sodišče lahko razsodi, da, v kolikor so bili le ti vodeni v korist ali zaradi koristi mld. otrok, vsaka stranka trpi svoje stroške. Vendar pa v konkretnem primeru tega ni storilo, saj je presodilo, da je tožeča stranka, sedaj tožena stranka, dolžna povrniti stroške in kot zakonita zastopnica mld. otroka skladno z določili OZ povrniti stroške, ki jih je povzročil mld. otrok. V izvršilnem postopku je namreč tožeča stranka propadla z izvršbo ravno iz razlogov, ker naj bi bil stranka postopka dejansko mld. otrok. Zato izhaja sedaj odškodninska odgovornost iz razmerja zakonite zastopnice in mld. otroka. Pritožnik se nadalje ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da ne upošteva njegovih navedb v pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2017, ker gre za spor male vrednosti. Na odgovor na tožbo je odgovoril po pozivu sodišča. V nadaljevanju pritožnik navaja, kaj določata 452. in 453. člen ZPP. Na tak način lahko stranka vsak mesec vloži tožbo v imenu mld. otroka in povzroča stroške nasprotni stranki, ne da bi jih bila dolžna povrniti. Če bi bilo vse tako jasno, zakaj potem sodišče ni ravnalo skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP in odločbe izdalo brez razpisanega naroka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP2). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava3 (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Kot je to v 4. in 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil dolžan tožnik v skladu 451. oziroma 452. členom ZPP vse trditve, s katerimi je utemeljeval svoj zahtevek, kot tudi dokaze zanje, podati že v tožbi. Iz tega razloga njegovih trditev, prvič podanih v pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2017, ki so se nanašale na temelj vtoževane obveznosti in niso predstavljale odgovora na pred tem (v odgovoru na tožbo) podane toženkine navedbe, upravičeno ni upoštevalo. ZPP že v 451. členu izrecno določa, da mora v postopku spora majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi. Skladna temu pa je tudi določba tretjega odstavka 452. člena ZPP, ki vsebino pripravljalno vloge, katero lahko tožeča stranka vloži v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo, omejuje na možnost odgovora na navedbe iz odgovora na tožbo.4

7. Ob sklicevanju na 131. člen OZ5 je prav tako že sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil.6 Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo),7 posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil. Sodišče prve stopnje je namreč v tem oziru prepričljivo pojasnilo,8 zakaj (sama za sebe) okoliščina, da je kot zakonita zastopnica v imenu svojega mladoletnega sina9 zoper tožnika vložila tožbo zaradi zvišanja preživnine, (še) ne pomeni, da imamo opravka s takšnim (to je nedopustnim) ravnanjem. Na drugi strani pa okoliščina, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, za presojo pravilnosti (zakonitosti) sprejete odločitve (ki temelji na okoliščini, da tožbenemu zahtevku ni bilo moč ugoditi že iz razloga, ker pritožnik zanj ni podal potrebne (to je pravočasne in vsebinsko ustrezne) trditvene podlage)10 ni bistvena.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Pravilno spremeni. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo. 4 Kar vse izhaja tudi iz poziva z dne 9. 1. 2017, ki ga je sodišče prve stopnje tožniku poslalo skupaj z odgovorom na tožbo (glej l. št. 13 in 14). 5 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 6 Glej tudi N. Plavšak, v M. Juhart, N. Plavšak (redaktorja), Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 688, 689. 7 In ki mu jih upoštevaje izrek odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 216/2014 z dne 12. 12. 2014 ni dolžna povrniti toženka, kot to izhaja iz pritožbe (če bi bilo temu tako, potem bi zoper njo že razpolagal z izvršilnim naslovom, zaradi česar bi bila vložitev predmetne tožbe ne le nedopustna, ampak tudi sicer nepotrebna), ampak mld. A. A. (torej druga oseba oziroma subjekt). Pritožbeno navajanje, da naj bi sodišče v preživninski pravdi presodilo, da naj bi bila dolžna toženka povrniti stroške postopka, je ne le (nedopustno) novo, ampak tudi v očitnem nasprotju tako s tožbenimi trditvami (o tem, kdo naj bi mu bil dolžan povrniti predmetne pravdne stroške) kot tudi vsebino listine, ki jo je v tem postopku sam predložil (to je sodba in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 216/2014 z dne 12. 12. 2014). 8 Glej predvsem 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 9 Da je bil v preživninski pravdi tožnik mladoletni A. A., toženka pa (" zgolj ") njegova zakonita zastopnica, je v tožbi jasno navedel tudi tožnik. 10 V ta okvir sodi tudi ne dovolj (po)jasn(jen)o pritožbeno navajanje, da naj bi odškodninska odgovornost izhajala iz razmerja zakonite zastopnice in mld. otroka.