Jedro

Predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog Z.S. za odlog izvršbe. Ocenilo je, da je tretja izkazala zelo nizko stopnjo verjetnosti obstoja pravice na predmetu izvršbe, poleg tega pa tudi ni izkazala nevarnosti, da ji bo nastala nenadomestljiva škoda v primeru, če njenemu predlogu za odlog izvršbe ne bo ugodeno.

Zoper sklep se pritožuje Z.S. po pooblaščencu. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni z ničemer dokazala, da ji bo v primeru nadaljevanja izvršbe nastala nenadomestljiva škoda. Upnica V.P. stanuje v tujini in bi v primeru njene odškodninske odgovornosti, (če bi se izkazalo, da je tožničin zahtevek za nedopustnost izvršbe utemeljen), morala pritožnica uveljavljati odškodninsko terjatev v tujini. Poleg tega naj bi bil zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala verjetnosti terjatve na nedopustnost izvršbe, zgrešen. Odločitev sodišča prve stopnje v pravdi P 174/2003, v kateri je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen, je namreč napačna. Pritožnica v nadaljevanju pritožbe povzema tiste pritožbene razloge, ki jih je navedla v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v K. in s katerimi utemeljuje pravilnost svojega stališča, da je do polovice solastnica nepremičnine na kateri se vodi obravnavani izvršilni postopek in da je bil zato njen zahtevek za nedopustnost izvršbe utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je Z.S. dne 28.10.2002 vložila ugovor tretje, v katerem je zatrjevala, da je stanovanje, na katerega se vodi izvršba, do 1/2 v njeni solasti. Nato je dne 28.4.2003 vložila še predlog za odlog izvršbe. Prvostopenjsko sodišče je njen ugovor zavrnilo dne 1.9.2003 (sklep na list. št. 132 spisa), istega dne pa je zavrnilo tudi predlog za odlog izvršbe (sklep na list. št. 134 spisa, ki je postal pravnomočen). Tretja je očitno vložila tožbo za nedopustnost izvršbe, nato pa tik pred razpisano drugo javno dražbo v zadevi, (prva javna dražba je bila neuspešna), vložila novi predlog za odlog izvršbe. Ta je bil vložen 25.4.2005, javna dražba pa razpisana za 6.5.2005. Po opravljeni javni dražbi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o domiku, ki ga je pritožbeno sodišče na seji dne 28.3.2006 potrdilo. Takoj po javni dražbi je tudi odločalo o predlogu za odlog izvršbe in ga zavrnilo. Ker pa je bila ta odločitev razveljavljena s strani pritožbenega sodišča, je prvostopenjsko sodišče moralo o predlogu za odlog izvršbe odločati ponovno, kar je storilo z izpodbijanim sklepom z dne 6.10.2005. Iz podatkov spisa še izhaja, da je kupec stanovanja v roku, ki je bil naveden v sklepu o domiku, plačal dolgovano kupnino (potrdilo o izvedeni bančni transakciji na list. št. 327 spisa).

Tako povzeto dogajanje v zadevi pa ima za posledico ugotovitev, da predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti. Sodišče bi namreč lahko razveljavilo prodajo na dražbi le, če kupec ne bi v določenem roku položil kupnine ali če bi bilo ugodeno pritožbi zoper sklep o domiku. Le v tem obsegu bi bila namreč pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini na podlagi domika za kupca pogojna. Pritožbeno sodišče je že zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko obravnavanje pritožbenih razlogov glede tega, ali je pritožnica izkazala verjetnost svoje terjatve za nedopustnost izvršbe in nevarnost, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).