Jedro

Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin, namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, št. 11010-243/2021-9 z dne 3. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (v nadaljevanju: prvostopenjski organ oz. sklad) zavrgel vlogo tožnika na 305. javni razpis za dodelitev štipendije za študij v tujini.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil 14. 4. 2021 vlogo na 305. javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini. Po pregledu vloge je bila ta nepopolna, zato je bil izdan poziv k dopolnitvi vloge št. 11010-243/2021-5, skladno s katerim bi morali do vključno 30. 7. 2021 vlogo dopolniti z dokazili, kot izhaja iz besedila desetih točk izpodbijanega sklepa. Po ponovnem pregledu vloge je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni dopolnila vloge skladno s pozivom, in sicer je dne 27. 7. 2021 dopolnila z vlogo z dokazili iz točke 1 do 4, vendar dopolnitev ni bila skladna s pozivom, saj ni predložila dokazil iz 9. in 10. točke poziva. Slednji predpisujeta predložitev uradnega in original potrdila univerze o vseh doseženih ocenah do vključno 31. 12. 2020 in uradno potrdilo Univerze v Manchestru o načinu ocenjevanja, na katerem so navedene vse možne ocene, vse pozitivne in naveden razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Dne 2. 8. 2021 so bila prvostopenjskemu organu predložena dokazila iz navedenih točk 9 in 10, in sicer dva dni po izteku roka za predložitev dopolnil, kot jih je prejel prvostopenjski organ. Ker v roku, ki je bil tožniku določen, 30. 7. 2021, vloga ni bila dopolnjena je prvostopenjski organ ravnal skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

3. Tožnik je vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot pritožbeni organ in pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno. Iz odločbe izhaja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena v skladu s 67. členom ZUP. Tožnik je bil pozvan k dopolnitvi vloge, opozorjen, da bo vloga zavržena kot nepopolna, če obveznih dokazil v navedenem roku ne bo dopolnil, kakor tudi, da se nepopolna vloga ne bo uvrstila v izbirni postopek.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, vlogi tožnika za dodelitev štipendije Ad futura za leto 2021 se ugodi oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v novo odločanje. Tožnik v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ tožniku določil rok za dopolnitev nepopolne vloge do 30. 7. 2021. Dne 27. 7. 2021 je tožnik prvostopenjskemu organu poslal dopolnitev vloge, ki pa jo je le-ta ocenil za nezadostno oziroma nepopolno in je vlogo tožnika za dodelitev štipendije z izpodbijano odločbo dne 3. 8. 2021 zavrgel. Tožnik navaja, da je javni razpis bil objavljen decembra 2020, rok za prijavo na razpis je bil določen dne 15. 4. 2021. Tožnik do navedenega datuma ni objektivno mogel podati popolne vloge, ker še ni bil seznanjen s tem, ali bo sprejet na magistrski študij na Univerzo v Edinburgu, prav tako pa še tožnik ni imel potrdila o prejetih ocenah na Univerzi v Manchestru in ocenjevalne lestvice univerze, kjer je dokončal študij. Zato je tožnik že v prvotni prijavi na razpis opozoril na nepopolnost vloge iz navedenih razlogov ter navedel, da bo manjkajočo dokumentacijo lahko predložil do konca julija 2021. Izpitni rezultati za smer računalništvo in matematika na Univerzi v Manchestru so bili objavljeni šele 26. 7. 2021, torej nekaj dni pred tem, 23. 7. 2021 pa je tožnik dobil obvestilo od Univerze v Edinburgu o pogojnem sprejemu na magistrski študij, tako da tožnik do 26. 7. 2021 še ni zanesljivo vedel, ali bo sprejet na Univerzi v Edinburgu, do česar se je moral v dopolnitvi v prijavi že dokončno opredeliti. Ne glede na navedeno je tožnik 27. 7. 2021 vlogo dopolnil z manjkajočimi dokazili, ni pa predložil originalnega potrdila o prejetih ocenah na Univerzi v Manchestru in ocenjevalne lestvice te univerze, ker tega potrdila še ni prejel oziroma z njim še ni mogel razpolagati. Glede na vsebino poziva bi bilo veljavno tudi potrdilo o prejetih ocenah in ocenjevalna lestvica, v kolikor bi oboje sklad prejel neposredno od izobraževalne ustanove (Univerze v Manchestru) na svoj naslov oziroma po elektronski pošti. Ker je pred iztekom roka bila edina možnost, da tožnik pridobi veljavno zahtevano potrdilo ta, da ga izobraževalna ustanova pošlje direktno na sklad, je tožnik dne 29. 7. 2021 poslal email študentski administrativni pisarni na Univerzi v Manchestru, naj takoj pošljejo izpis njegovih ocen in ocenjevalno lestvico na elektronski naslov sklada.

5. Glede na siceršnjo komunikacijo je tožnik bil v dobri veri in prepričan, da sta bila 29. 7. 2021 in 30. 7. 2021 delovna dneva, da bo zahtevana dokumentacija z Univerze v Manchestru na sklad poslana takoj oziroma še pravočasno, glede na iztek roka, torej gotovo do 30. 7. 2021 in bo tako tožnikova vloga pravočasna in dopolnjena s pozivom. Tožnik je torej bil prepričan, da bo Univerza v Manchestru reagirala takoj in pravočasno, tako da tožnik ni zaprosil za podaljšanje roka, kar bi bilo spričo kasnejše objave ocen utemeljeno in bi mu gotovo tudi od sklada bilo odobreno. Univerza v Manchestru je prvostopenjskemu organu po elektronski pošti poslala zahtevano dokumentacijo šele 2. 8. 2021, torej drugi dan po izteku roka. Tožnik za podaljšanje roka ni zaprosil, ker je bil v zmoti (dejanska opravičljiva zmota), da je njegova prijava po pozivu sklada dopolnjena pravočasno, saj jo je sam delno dopolnil in je sam pravočasno poslal poziv Univerzi v Manchestru. V pritožbi zoper sklep prvostopenjskega organa je tožnik predlagal, da se ta razveljavi in se njegova vloga obravnava kot pravočasna in popolna ter se mu dodeli štipendija, podrejeno pa je predlagal, da se pritožba šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (tožnik je šele s sprejemom odločbe prvostopenjskega organa izvedel, da je Univerza v Manchestru ocene in ocenjevalno lestvico na sklad poslala šele 2. 8. 2021), saj je to zahtevo na Univerzo v Manchestru podal pravočasno, ni pa mogel vedeti in pričakovati, da bodo na univerzi reagirali tako pozno, šele po izteku roka. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ne prvostopenjski organ ne tožena stranka v odločbi, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo, nista izjasnila oziroma sta predlog popolnoma ignorirala.

6. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo, glede sklicevanja tožeče stranke na nezmožnost oddaje popolne vloge do roka, sklicuje na prvi odstavek 67. člena ZUP. Tožeča stranka se je pri oddaji vloge razjasnila, da ne more oddati določene dokumentacije do konca meseca julija 2021, zato je organ prve stopnje v pozivu kot rok za dopolnitev vloge postavil 30. 7. 2021. Glede tožbenih navedb, da so bili izpitni rezultati za smer računalništvo in matematika objavljeni šele 26. 7. 2021 in zato do roka za dopolnitev vloge ni prejel oziroma razpolagal s potrdilom o prejetih ocenah na Univerzi v Manchestru in ocenjevalno lestvico te univerze, se tožena stranka sklicuje na tretji odstavek 99. člena ZUP. Organ prve stopnje bi lahko podaljšal rok za dopolnitev, če bi tožeča stranka do 30. 7. 2021 podala prošnjo za podaljšanje z ustrezno obrazložitvijo. Tožeča stranka glede na pretekle dobre izkušnje o pravočasnem posredovanju dokumentacije s strani univerze še ne more sklepati, da bo univerza vedno tako ravnala. Vedno lahko pride do nepredvidljivih dogodkov, zaradi katerih bo prošnja tožeče stranke obravnavana po vrstnem redu in posredovana ko dejansko pride na vrsto. Tožena stranka poudarja, da se tožeča stranka ne more sklicevati na nepoznavanje pravil in posledic v primeru nepravilne in nepopolne vloge, saj je bila s pravnimi posledicami seznanjena s pozivom št. 11010-243/2021-5 z dne 17. 5. 2021. Nadalje tožeča stranka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pojasnjuje, da je bil tožeči stranki prvostopenjski sklep vročen 5. 8. 2021, kar je razvidno iz vročilnice. Iz navedenega sledi, da je tožeča stranka izvedela za zamudo 5. 8. 2021 in s tem, ko je podala pritožbo 18. 8. 2021, v kateri je predlagala vrnitev v prejšnje stanje, zamudila 8 dnevni rok za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka pojasnjuje, da po njeni presoji predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

**Glede oprave glavne obravnave**

7. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

8. O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo Javnega štipendijskega sklada RS št. 11010-243/2021-9 z dne 3. 8. 2021 (A4), v odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11007-71/2021/2 z dne 7. 10. 2021 (A3), v pritožbo tožnika z dne 18. 8. 2021 (A2) z emailom z dne 5. 5. 2021 in z dne 29. 7. 2021, ki se nanaša na ocenjevalne lestvice, kot izhaja iz upravnega spisa in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožnika A. A. **K točki I izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. V predmetni zadevi je predmet presoja odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrgel vlogo tožnika na 305. javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini za leto 2021 (v nadaljevanju javni razpis). Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnikova vloga na javni razpis bila nepopolna tudi po pozivu na dopolnitev tožnik do vključno 30. 7. 2021 ni dopolnil vloge z uradnim in originalnim potrdilom Univerze v Manchestru o vseh doseženih ocenah do vključno 31. 12. 2020 in predložil uradnega potrdila o načinu ocenjevanja, na katerem navede vse možne ocene.

11. Tožnik je vložil dne 14. 4. 2021 vlogo na javni razpis in do dne 27. 7. 2021 vlogo dopolnil z dokazili iz točke 1 do 4 kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, vendar dopolnitev ni bila skladna s pozivom tožene stranke št. 11010-243/2021-5, saj tožnik ni predložil do 30. 7. 2021 dokazil iz točke 9 in 10. V zadevi je nesporno, da tožnik ob vložitvi vloge zahtevnih dokazil ni predložil, zaradi česar je bila njegova vloga ob vložitvi nepopolna. Sporno je, ali je bila dopolnitev vloge dne 2. 8. 2021 pravočasna in bi jo tožena stranka morala upoštevati.

12. Ob dejstvu, da gre v konkretnem primeru za javni razpis, torej za drugo javnopravno stvar, se glede na določbo 4. člena ZUP uporabljajo smiselno. Tako se poleg določb javnega razpisa Zakona o štipendijah (v nadaljevanju ZŠtip-1) ter Pravilnika o dodeljevanju štipendij Ad futura upoštevajo predvsem tiste določbe ZUP, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencem v postopku.

13. Pravna podlaga na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev je drugi odstavek 67. člena ZUP, ki določa, da če stranka ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga dodeli organ, ta s sklepom zavrže vlogo. Določba se nanaša na pomanjkljivosti iz prvega odstavka 67. člena ZUP, nepopolnost oziroma nerazumljivost vloge.

14. Nesporno je, da je tožnik ustrezno dopolnil vlogo na javni razpis z dokazili iz točke 9 in 10, dne 2. 8. 2021 in je bila tako formalno popolna. V obravnavanem primeru ne gre za procesni rok, ki je bil določen z zakonom ali drugim na zakonu temelječim predpisom, katerega uradna oseba ne more skrajšati ali podaljšati. Prav tako ne gre za prekluzivni rok, s katerim izgubi stranka pravico do uveljavljanja procesnega dejanja v postopku. Rok za dopolnitev vloge je na prošnjo tožnika podaljšala uradna oseba, torej gre za procesni rok, ki ga je določila uradna oseba, ki je vodila postopek in se lahko podaljša (tretji odstavek 99. člena ZUP).

15. Po presoji sodišča je zato odločitev prvostopenjskega organa preuranjena, ker ni upošteval, da je v času, ko je odločal o vlogi tožnika dne 3. 8. 2021 prvostopenjski organ že razpolagal z manjkajočimi podatki, ki so mu bili dostavljeni dne 2. 8. 2021. Tožena stranka tako ni imela podlage za zavrženje vloge tožnika na javni razpis, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati. Takšna situacija bi nastala tudi v primeru, če bi tožnik prosil ponovno za podaljšanje roka, saj je tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnila, da bi organ prve stopnje podaljšal rok za dopolnitev, če bi tožeča stranka do 30. 7. 2021 podala prošnjo za podaljšanje. Zato po mnenju sodišča tožnika sankcija za nepopolno vlogo (zavrženje vloge) ne more doleteti. Upravni organ je namreč v času odločitve oz. izdaje izpodbijanega prvostopenjskega sklepa dne 3. 8. 2021 razpolagal z vsemi dopolnjenimi podatki, ki so potrebni za odločitev o vlogi.

16. Prav tako upravni organ zavezujejo določbe 138. člena ZUP, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

17. Tožeča stranka je v pritožbi podrejeno predlagala tudi naj se pritožba šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je povezano z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka. Stranka, ki je zamudila prekluzivni rok zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati ali zaradi očitne pomote ali nevednosti, lahko predlaga pri organu, pri katerem je rok zamudila, vrnitev v prejšnje stanje, to je tisto stanje, v katerem je bila zadeva pred zamudo in opravo določenega dejanja postopka. Pri dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje se postopek vrne v stanje pred zamudo, vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude, pa se odpravijo.

18. Tožeča stranka se sklicuje na drugi odstavek 103. člena ZUP. Slednji določa, da stranki, ki ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti. Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico (tretji odstavek 103. člena ZUP). Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca.

19. Po mnenju sodišča, da je tožnik bil prepričan o tem, ko je obvestil Univerzo v Manchestru, da bo le-ta pravočasno poslala prvostopenjskemu organu podatke, v konkretnem primeru šteti za očitno pomoto. Okoliščine, ki opravičujejo zamudo, morajo biti po določbi prvega odstavka 104. člena ZUP vsaj verjetno izkazane. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča gre pri očitni pomoti za lapsus, ki ga ni mogoče enačiti z neznanjem, nevednostjo ali neskrbnostjo (sklep Vrhovnega sodišča I Up 334/2014 z dne 27. 11. 2014, sodba I U 394/2015 z dne 9. 7. 2015).

20. Utemeljene so tožbene navedbe, da se tožena stranka o pritožbi tožnika, kjer je predlagal podrejeno vrnitev v prejšnje stanje, pri odločanju o pritožbi do tega ni opredelila. Svojo obrazložitev je podala šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti obrazložitve oziroma obravnave pravočasno podane pritožbe v pritožbenem postopku.

21. Ker po povedanem toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožnikove vloge na javni razpis in je podana bistvena kršitev določb postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

22. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku, v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec na glavni obravnavi upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, kar znaša skupaj z 22% DDV 469,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).