Up-271/96

24.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe mag. J. K. in mag. M. G. iz L. ter D. Š. iz K. na seji senata dne 24. februarja 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba mag. J. K., mag. M. G. in D. Š. zoper Poročilo Preiskovalne komisije Državnega zbora za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju podjetja HIT d.o.o. N. G. z dne 25.7.1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožniki v ustavni pritožbi, vloženi dne 27.9.1996, navajajo, da je preiskovalna komisija v sklepni ugotovitvi svojega poročila navedla, da obstaja za pritožnike kot nosilce javnih pooblastil sum zlorabe javnih pooblastil, ne da bi jim pred tem v postopku pred komisijo v skladu s 6. členom Zakona o parlamentarni preiskavi dodelila status preiskovanca. Dva od pritožnikov sta bila v postopku obravnavana kot priči, pritožnik D. Š. pa ni bil zaslišan niti kot priča. Ker pritožniki posledično v postopku parlamentarne preiskave niso mogli uveljaviti pravic, ki jih veže na status preiskovanca 7. člen istega zakona, naj bi bile "z dejanji oziroma opustitvami" preiskovalne komisije pri izvedbi preiskovalnega postopka oziroma s poročilom komisije kršene njihove človekove pravice in temeljne svoboščine iz 15., 22. in 29. člena Ustave.

2.Pritožniki predlagajo Ustavnemu sodišču, da ugotovi ničnost dosedanjega postopka pred preiskovalno komisijo, poročilo pa v tistem delu, v katerem se pritožnikom očita sum zlorabe javnih pooblastil, razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek in odločanje preiskovalni komisiji. Poleg tega predlagajo, da Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču in da do končne odločitve zadrži obravnavo spornega poročila v Državnem zboru in njegovih telesih. Zatrjevane kršitve ustavnih pravic naj bi bile namreč povsem očitne, posledice kršitev pa vsak dan večje in z morebitno odobritvijo spornih ugotovitev in sklepov tudi nepopravljive.

3.Preiskovalna komisija Državnega zbora za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju podjetij HIT d.o.o. N. G., ELAN, bank, ki so v sanacijskem postopku, Slovenskih železarn, dodelitve koncesij za uvoz sladkorja, tudi za potrebe državnih rezerv, je dne 25.7.1996 sprejela poročilo v zadevi "sum zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju podjetja HIT d.o.o. N. G."

4.Namen parlamentarne preiskave, ki ga je določil Državni zbor s sklepom, je bil ugotoviti, ali in v kolikšni meri so bile v poslovanju podjetja HIT d.o.o. oškodovane javne koristi in ali je prišlo do oškodovanja teh koristi na temelju sodelovanja z nosilci javnih pooblastil. Na tej podlagi je preiskovalna komisija na 1. seji sklenila, da naj preiskava odgovori zlasti na naslednja vprašanja:

-ali so bili v poslovanje podjetja HIT d.o.o. in njegovo lastninsko transformacijo kakorkoli vpleteni funkcionarji z javnimi pooblastili;

-ali je podjetje HIT d.o.o. financiralo volilne kampanje političnih strank ali posameznikov za parlamentarne volitve leta 1992,

-ali je pri poslovanju podjetja HIT d.o.o. zaradi zlorabe javnih pooblastil prišlo do nezakonitega odtoka denarja prek državne meje;

-ali so državne institucije v skladu z veljavno zakonodajo pravočasno ukrepale ob dejstvu, da so bile seznanjene, da je prišlo pri lastninskem preoblikovanju podjetja HIT d.o.o. do vrste nepravilnosti.

Komisija je na 60 sejah zaslišala skupno 48 prič in vpogledala številne listine, kar vse je opisano v poročilu.

5.Poročilo v vsebinskem delu podaja dejansko stanje, kot ga je preiskovalna komisija povzela iz izvedenih dokazov. - V "ugotovitvah" komisija odgovarja na posamezna vprašanja, ki si jih je zastavila v dokaznem sklepu, med ostalim tudi na vprašanje o vpletenosti funkcionarjev z javnimi pooblastili v poslovanje podjetja HIT in njegove lastninske transformacije (točka 4): v tem delu preiskovalna komisija ugotavlja, da "obstaja sum zlorabe javnih pooblastil", razen za J. S., za katerega je Državni zbor to že ugotovil na podlagi vmesnega poročila, še za D. K. ter pritožnike kot nosilce javnih pooblastil - "zaradi delovanja Z. D., uradnika v Ministrstvu za finance, kot je opisano na 34. in 35. strani poročila". Komisija sklene ugotovitve z mnenjem, da bi morale navedene osebe, ki so v tem času opravljale funkcijo ministra v Ministrstvu za finance (t.j. pritožniki), preprečiti njegovo delovanje in da so zato objektivno odgovorne. - V zaključku poročila komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednje sklepe:

1.Državni zbor zadolžuje Vlado, da pripravi predlog zakona, ki bo urejal delovanje tajnih oziroma varnostnih služb.

2.Državni zbor meni, da je potrebno spremeniti in dopolniti zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi, posebno v tistem delu, ki se nanaša na status preiskovanca v parlamentarni preiskavi.

3.Državni zbor zadolžuje Vlado, da pripravi spremembe in dopolnitve zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, posebno v tistem delu, ki se nanaša na sprejemanje daril.

Ločena mnenja k poročilu so dali predsednica komisije in trije člani. Skupaj s poročilom in z ločenimi mnenji je preiskovalna komisija posredovala Državnemu zboru tudi ugovore na poročilo, ki so jih dali tisti, ki so po ugotovitvah osumljeni zlorabe javnih pooblastil.

B.

6.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži le zoper posamični akt državnega organa, s katerim se domnevno krši človekova pravica ali temeljna svoboščina. Glede na citirano določbo ZUstS se v obravnavani zadevi najprej postavi vprašanje pravne narave izpodbijanega akta - poročila ter postopka, po katerem je bil akt sprejet. Rešitev tega vprašanja je vsebinsko povezana s cilji oziroma z namenom parlamentarne preiskave, ki je ustavna kategorija.

7.Določba 93. člena Ustave (parlamentarna preiskava), ki sodi med določbe, ki se nanašajo na Državni zbor, se glasi: "Državni zbor lahko odredi preiskavo v zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi."

Več o namenu parlamentarne preiskave pove Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 - v nadaljevanju: ZPPre) v 1. členu:

8.Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

9.V nadaljnjih določbah ureja ZPPre pravila postopka parlamentarne preiskave, natančnejša pravila postopka in konkretne določbe o poročilu preiskovalne komisije pa vsebuje Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 - v nadaljevanju: Poslovnik). Po Poslovniku (22. člen) predloži preiskovalna komisija kot delovno telo Državnemu zboru pisno poročilo. Poročilo mora vsebovati opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave ter predlog sklepov, ki naj jih po obravnavi sprejme Državni zbor. Možna so ločena mnenja in vmesno poročilo. Državni zbor pri obravnavi poročila lahko ugotovitve in ocene preiskovalne komisije sprejme ali zavrne, lahko pa zahteva tudi dopolnitev postopka parlamentarne preiskave. Predloge sklepov iz poročila preiskovalne komisije Državni zbor lahko sprejme ali zavrne, lahko pa sprejme tudi drugačne sklepe (24. člen). Po 25. členu Poslovnika veljajo, kolikor ni s tem Poslovnikom drugače določeno, za uvedbo parlamentarne preiskave ter za imenovanje in delo preiskovalne komisije določbe Poslovnika Državnega zbora.

10.Glede na opisano ustavno in zakonsko ureditev poročilo preiskovalne komisije ni posamičen akt, ki bi lahko bil predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. Kot poročilo, v katerem se ugotavlja in ocenjuje dejansko stanje v določeni zadevi javnega pomena, še ne predstavlja akta, s katerim se odloča in s tem posega v pravice in svoboščine posameznika, temveč predstavlja le podlago za odločanje - v obravnavanem primeru o morebitni politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij - s strani Državnega zbora, pa še to potem, ko ugotovitve, ocene oziroma predloge iz poročila preiskovalne komisije po poprejšnji obravnavi celotnega gradiva, ki vključuje tudi nasprotna mnenja, sprejme Državni zbor. Šele to odločitev pa je po poprejšnji izčrpanosti vseh pravnih sredstev (51. člen ZUstS) dovoljeno izpodbijati (tudi) z ustavno pritožbo zaradi domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek