Jedro

Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev strokovne pomoči zagovornika v postopku kazensko preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen (122. člen KZ-1), bi ji po presoji sodišča, upoštevaje okoliščine in zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, tožena stranka, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi ji dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, številka Bpp 1283/2021 z dne 22. 10. 2021, odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. V predmetni zadevi je bila izdana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bila zavrnjena prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku kazensko preiskovalnih dejanj (v nadaljevanju Kpd), in sicer za zadevo I Kpd 12231/2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP ugotovil, da je prosilec podal prošnjo za dodelitev pravnega zastopanja v postopku kazensko preiskovalnih dejanj, „_ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen_.“ Po stališču tožene stranke „_postopek posameznih preiskovalnih dejanj še ne pomeni kazenskega postopka ter s tem izpolnitve pogojev po 7. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči_ (v nadaljevanju ZBPP). _Osumljenec ne more sodišču predlagati izvedbe dokazov v svojo korist, temveč bo te lahko predlagal šele v kazenskem postopku po vloženem obtožnem predlogu_“ (stran 3 obrazložitve).

3. Tožena stranka tako meni, da je predlog vlagatelja nerazumen (24/3. čl. ZBPP), zaradi česar je njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

_Tožbene navedbe_

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v laični tožbi navaja, da je njegov edini vir dohodkov pokojnina v znesku 400,00 EUR. Dodaja, da obrazložitev tožene stranke, da njegova kazenska zadeva za njegov osebni in socialni položaj ni pomembna, ni točna. Ker že sedaj živi na minimumu, kolikor bo obsojen pa bo moral plačevati odškodnino, ki je ne bo zmogel plačati, je zanj pomembno kako se bo predmetna kazenska zadeva končala. Star je ... let, slabega zdravja in do sedaj ni bil nikoli v kazenskem postopku, zaradi česar je nevešč braniti se sam. Oseba, ki je zoper njega podala kazensko ovadbo to podaja zoper veliko število ljudi, ki so njeni sosedi in nato tudi vlaga tožbe za odškodnine. Očitanega dejanja ni storil, zaradi česar prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč.

5. Tožena stranka je sodišču dne 27. 1. 2022 predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je med strankama nesporno, da je tožnik podal vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za strokovno pomoč v fazi poteka kazensko preiskovalnih dejanj, ki poteka pred Okrajnim sodiščem na Ptuju.

8. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnjo tožeče stranke za odobritev BPP v postopku kazensko preiskovalnih dejanj zavrnila, in sicer iz razloga, ker po njeni oceni še ne gre za kazenski postopek, v katerem bi bilo potrebno sodno varstvo, torej tudi ne za sodni postopek v smislu določil ZBPP, zaradi česar po njeni oceni tožeča stranka ni upravičena do BPP in je njena prošnja nerazumna.

9. Sodišče najprej izpostavlja, da je v skladu s 1. členom ZBPP _**namen** brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva_, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bo mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v _kazenskih zadevah_. Po določbi 7. člena tega zakona pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za _**vse oblike** sodnega varstva pred sodišči_.

10. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati, ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

11. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka zaprosila za dodelitev BPP v postopku izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj, ki potekajo pred Okrajnim sodiščem na Ptuju zaradi utemeljenega suma, da je tožnik (vlagatelj) _storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika_ (122. člen KZ).1

13. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem začne z vložitvijo obtožnega predloga, vendar ZBPP v 7. členu (prvi odstavek) ne določa, da se vlagatelju brezplačna pravna pomoč dodeli za kazenski postopek ali katerikoli drug postopek, temveč med drugim za _vse oblike sodnega varstva_ pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in za varstvo pred obtožbami v _kazenskih zadevah_ (1. člen ZBPP). Kazenska zadeva po stališču tukajšnjega sodišča ne predstavlja zgolj pojma v smislu začetka teka kazenskega postopka, temveč da je posameznik obravnavan, in da potrebuje sodno varstvo v zadevi, ki je po naravi kazenska. Kazenska zadeva tako predstavlja širši pojem od pojma kazenski postopek.

14. Postopek kazensko preiskovalnih dejanj je predkazenski (sodni) postopek, saj poteka na predlog upravičenega tožilca pred pristojnim okrajnim sodiščem. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)2, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in tako predstavljajo obravnavanje kazenske zadeve. Pri opravi preiskovalnih dejanj so lahko navzoči osumljenec, _njegov zagovornik_, državni tožilec in oškodovanec, zato jih mora sodnik o tem na primeren način in pravočasno obvestiti.3

15. Z opravo predlaganih preiskovalnih dejanj državni tožilec pridobi procesno veljavne dokaze, ki ta sum potrdijo ali ovržejo.4 Pri navedenem dejstvo (kot ga navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi), da sodnik po koncu opravljenih kazensko preiskovalnih dejanj ne izdaja nobenega akta oziroma o ničemer ne odloča tako kot v preiskavi, v ničemer ne vpliva na procesni položaj osumljenega in na njegove pravice. Osumljenemu morajo biti namreč tudi v postopku preiskovalnih dejanj, ne glede na dejstvo, da se kazenski postopek še ni začel, zagotovljene vse pravice poštenega postopka, torej tudi pravica do zagovornika, saj že v tem postopku podaja tudi svoj zagovor (razen, če se brani z molkom), pri čemer je ravno od vsebine opravljenih preiskovalnih dejanj (zaslišanja osumljenega in prič, izdelave izvedenskega mnenja, ipd.) odvisno ali bo pristojni tožilec postopek zoper osumljenega nadaljeval z vložitvijo obtožnega predloga ali ne. Stališče tožene stranke, da osumljeni v postopku nima pravice predlagati dokazov, ker gre za postopek preiskovalnih dejanj, je zmotno.5 Držijo navedbe tožene stranke, da sodnik v postopku posameznih preiskovalnih dejanj ne sprejema nobenih posebnih odločitev, in tako tudi ni treba vlagati pritožb, vendar navedeno ne pomeni, da osumljeni zaradi tega v tem postopku nima pravice dokazovati svoje nedolžnosti. Ravno iz tega razloga je namreč osumljenega tudi v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj treba poučiti o vseh njegovih pravicah (Miranda Rules), saj so vse njegove navedbe iz zagovora in predložene dokaze, predstavljene že v fazi preiskovalnih dejanj, lahko zoper njega uporabljene v kasnejšem kazenskem postopku. Kolikor opravljena preiskovalna dejanja ne bi imela vpliva na kasnejši kazenski postopek, ne bi veljalo, da mora biti sodnik, ki je opravljal preiskovalna dejanja pred vložitvijo obtožnega predloga iz sojenja, ki morebiti sledi, izločen (4. točka 39. člena ZKP).6 Tudi iz določil 227. člena ZKP izhaja, da je treba obdolženca, ki se ga zaslišuje prvič med drugim poučiti, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde, ter da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri, ki je lahko navzoč pri zaslišanju. Pri zasliševanju je, skladno z določilom petega odstavka 227. člena ZKP, obdolžencu7 treba omogočiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi. Obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika med drugim le, če se je tej pravici izrecno odpovedal, obramba pa ni obvezna (deveti odstavek 227. člena ZKP). Dejstvo, da postopek oprave preiskovalnih dejanj vpliva tudi na pravico obdolženega kasneje v kazenskem postopku izhaja tudi iz desetega odstavka 227. člena ZKP, ki določa, da če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz drugega odstavka, tega člena ali če dani pouk ali izjava obdolženega glede pravice do zagovornika nista vpisana v zapisnik, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo.

16. Vse zgoraj navedeno potrjuje tudi dejstvo, da iz vabila Okrajnega sodišča na Ptuju8, ki je bilo tožniku v okviru oprave posameznih preiskovalnih dejanj posredovano za zaslišanje za dne 12. 11. 2021, ob 10.00 uri izhaja, da je bil tožnik _kot osumljeni poučen_, da ima med drugim pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju **in** pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z določbami zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pri čemer gre pri predmetnem vabilu za verificiran obrazec s strani Vrhovnega sodišča RS – pod šifro: K_VAB_OJ_KPD.

17. Sodišče zaključuje, da je tako stališče tožene stranke o nerazumnosti vloge vlagatelja zmotno, in sicer zaradi zagotavljanja pravice do obrambe, ki mora biti posamezniku, torej tudi tožniku kot osumljenemu, iz zgoraj navedenih razlogov, zagotovljena že v fazi teka posameznih preiskovalnih dejanj. Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave RS velja pravica do obrambe z zagovornikom, za eno izmed temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi jamstvo, da se mu v postopku pred sodiščem omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku, saj ima le tako pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka in gre tako za pravočasno uveljavljanje pravnega varstva pred sodiščem. Tožnik je napisal, da je nevešč prava, da še nikoli ni bil v kazenskem postopku, in da zato potrebuje pravnega strokovnjaka v postopku, ki se vodi zoper njega, čemer pritrjuje tudi tukajšnje sodišče saj gre le tako lahko za zagotovitev poštenega postopka za osumljenega že od samega začetka njegove obravnave za kaznivo dejanje.

18. Prav tako pa tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) v c točki 3 odstavka izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri uveljavljanju pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP je pomembno, da se preuči ali gre po _vsebini za kazensko zadevo_, za katero so potrebna vsa procesna jamstva kazenskega postopka. Glede na to, da je tožnik obravnavan v postopku, ki poteka pred sodiščem, ne glede na dejstvo, da je trenutno še v fazi preiskovalnih dejanj, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1, v katerem je predlagana tudi izdelava izvedeniškega mnenja s strani izvedenca medicinske stroke – travmatologa, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, gre za kazensko zadevo in je nedvomno v interesu pravičnosti, da je tožniku kot osumljenemu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.9 Prav tako pa glede navedenega vprašanja obstaja tudi obsežna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki poudarja, da je (ob ugotovitvi, da obdolženec nima dovolj sredstev za plačila za zagovornika), treba uporabljati še druga dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve10. Iz navedenega torej izhaja, da tako Ustava RS kakor tudi EKČP določata, da se obdolžencu, ki si v postopku, kjer teče zagovor zaradi očitanega kaznivega dejanja, ne more zagovornika plačati sam, navedena pravica, v skladu z zakonom, zagotovi v obliki brezplačne pravne pomoči. 19. Sodišče na tem mestu še pripominja, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 pojasnilo, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, in da jo je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe v Republiki Sloveniji zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. 20. Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako treba zadeve v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno. Pri navedenem sodišče pripominja, da ESČP šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so _kazenske že po naravi stvari_ (ne glede na organ pred katerim potekajo) in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo dejanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe. Dodatno pa upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej ko je zagrožena zaporna kazen, to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev, kot izhaja iz že zgoraj citirane zadeve Quaranta.11 Iz 4. točke Priporočila Komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do brezplačne pravne pomoči za _osumljene_ ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih (2013/C 378/03)12 izhaja, da ima _osumljena_ ali obdolžena oseba v kazenskih postopkih pravico do dostopa do odvetnika od trenutka, ko je z _uradnim obvestilom_ ali drugače s strani pristojnih organov seznanjena, _da_ _je osumljena_ ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, ne glede na to ali ji je bila odvzeta prostost. Uporablja se do zaključka postopka, torej do končne ugotovitve, ali je osumljena ali obdolžena oseba storila kaznivo dejanje, ter če je ustrezno, tudi do izreka kazni in odločitve o morebitni pritožbi.

21. Ker je tako tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev strokovne pomoči v kazensko preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem za katerega je zagrožena zaporna kazen (122. člen KZ-1), bi ji tako, upoštevaje okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, po presoji sodišča, tožena stranka, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP (in če nima lastnih sredstev za plačilo), morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi ji dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

22. Sodišče je tako zaradi napačne uporabe materialnega prava, in ker ni pogojev za zavrnitev tožbe (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), tožbi ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

23. V ponovnem postopku bo tožena stranka, skladno z določili četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, morala upoštevati navedeni vidik o uporabi 24. in 7. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke. Pri navedenem sodišče še pripominja, da enako stališče izhaja že iz sedaj ustaljene sodne prakse.13

24. V obravnavani zadevi je sodišče, v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, in sicer, da je tožnik zaprosil za BPP za zastopanje in pravno svetovanje v predkazenskem postopku kot osumljeni, med strankama ni bilo sporno. Sporna je bila le razlaga materialnega prava, ki pa je v domeni sodišča. 1 Predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Kt/24227/2020/ŽJ z dne 2. 2. 2021 (Priloga upravnega spisa - št.1). 2 429. člen ZKP – V postopku pred okrajnim sodiščem se uporabljajo določbe 430. do 433. člena tega zakona, za vprašanja, ki _niso urejena_ v teh določbah, pa _smiselno_ druge določbe tega zakona. Skrajšani postopek se vodi zaradi lažje narave storjenega kaznivega dejanja, kot se obravnavajo pred okrožnimi sodišči. V tem postopku se določbe rednega postopka uporabljajo smiselno in subsidiarno glede vseh vprašanj, ki niso v tem poglavju urejena drugače. Zakonska ureditev skrajšanega postopka _temelji na istih temeljnih načelih in pravilih kot redni kazenski postopek_, s tem da so samo nekatere zakonske rešitve poenostavljane in določeni krajši roki. (Komentar k 429. členu ZKP, GV Ljubljana 2004, str. 927.) 3 178. člen ZKP in komentar k temu členu, GV založba, Ljubljana 2004, str. 932. 4 Komentar ZKP k 431. členu, GV založba, Ljubljana 2004, str. 931. 5 Smiselno enako stališče, kot ga zagovarja tožena stranka, je že bilo predmet presoje pred Ustavnim sodiščem RS, Up-119/02, z dne 8. 4. 2004, v odnosu državnega tožilca do subsidiarnega oziroma zasebnega tožilca. 6 Komentar ZKP k 431. členu, GV založba, Ljubljana 2004, str. 932. 7 V določilih ZKP se enotni izraz obdolženi uporablja za vse faze postopka, torej tudi za osumljenega. 8 Priloga 2 upravnega spisa – „Vabilo osumljencu“ z dne 15. 9. 2021. 9 Primeroma enako izhaja iz sodbe II U 375/2019 z dne 2. 10. 2019. 10 Sodbe ESČP v zadevi Quaranta pri Švici z dne 24. 5. 1991, Benham proti Združenemu kraljestvu z dne 10. 6. 1996, Talant Tunc proti Turčiji z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji z dne 6. 11. 2012. 11 Priporočilo Evropske komisije o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljeno ali obdolženo osebo v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013 (2013/C/378/03) točka 12). 12 Priporočilo se nanaša na pravico do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih in za zahtevane osebe, ki so v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje, da se zagotovi učinkovit dostop do odvetnika v skladu z Direktivo 2013/48/EU. **Osumljene** in obdolžene osebe v kazenskih postopkih bi morale imeti pravico do brezplačne pravne pomoči od trenutka, ko so osumljene storitve kaznivega dejanja. Ta pravica bi morala veljati do konca postopka (1. in 2. točka Priporočila – oddelek 1; vsebina in področje uporabe. 13 Tako sodbe Upravnega sodišča RS II U 313/2020 in 314/2020 z dne 11. 11. 2020, II U 218/2020 z dne 14. 10. 2020, II U 431/2019 z dne 2. 10. 2019, II U 375/2019 z dne 7. 8. 2019 in II U 351/2021 z dne 5. 1. 2022.