Jedro

Obstoj kolizije interesov med starši in otrokom je podlaga za postavitev kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ in ne zagovornika po 192. členu DZ. Funkciji kolizijskega skrbnika in zagovornika otroka v postopku sta različni. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Namen zagovornika je, da otroku nudi psihosocialno podporo, se pogovarja z njim o njegovih željah, počutju in mnenju, otroka seznani s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, išče najprimernejše rešitve skupaj z otrokom, mu ob koncu postopka pomaga napisati izjavo ter spremlja otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ne more pa ga v postopku zastopati. Slednje je naloga kolizijskega skrbnika, ki otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za kolizijsko skrbnico mld. A. A. in B. A. imenovalo odvetnico C. C. 2. Pritožuje se predlagatelj; navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da za kolizijskega skrbnika določi že postavljena zagovornika, podrejeno naj sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje ter nasprotni udeleženki naloži, da mu povrne stroške postopka. V interesu obeh otrok je, da ju zastopata že postavljena zagovornika in ne tretja oseba, ki je otroka ne poznata in ji ne zaupata, pa tudi s problematiko ni seznanjena. Postopek je za otroka že dovolj stresen in ni potrebe, da se vanj vključi še tretja oseba. Postavljena zagovornika sta z otrokoma že govorila in predstavila njun glas, zato je postavitev kolizijskega skrbnika nepotrebna. Sodišče lahko sprejme odločitev tako ali tako po svoji presoji, ne glede na mnenje kolizijskega skrbnika, katerega mnenje, če bo v interesu otrok, ne bo drugačno od zastopanega stališča zagovornikov, CSD in izvedencev.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Ne razume, kako bi postavitev kolizijske skrbnice lahko škodovala interesu otrok, saj je celoten institut namenjen varstvu njunih koristi. Postavitev kolizijskega skrbnika ne zavlačuje postopka, ampak ga pritožbeni postopek. Vsekakor pa se ne strinja, da bi bil kolizijski skrbnik ista oseba kot zagovornik, saj tretja oseba lahko pripomore k bolj objektivni oceni in boljšemu varstvu koristi otrok. Ne strinja se, da bi nosila stroške postopka v zvezi s postavitvijo kolizijskega skrbnika in pritožbo, ker sama ni niti predlagateljica postavitve kolizijskega skrbnika niti vlagateljica pritožbe. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in odloči, da stroške trpi predlagatelj.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz poročil in mnenj Centra za socialno delo (CSD) in mnenja izvedenke za klinično psihologijo, da je odnos med udeležencema postopka, staršema mld. A. A. in B. A., tako konflikten, da nista sposobna konstruktivne komunikacije in dogovarjanja glede otrok, kar negativno vpliva na oba otroka in potek stikov, ugotovilo, da obstoji velika verjetnost, da starša svoje interese, koristi in želje ter medsebojen konfliktni odnos postavljata pred koristi otrok. Zato je na podlagi prvega odstavka 269. člena Družinskega zakonika (DZ) otrokoma za varovanje njunih pravic in koristi v postopku postavilo kolizijsko skrbnico - odvetnico, ki bo lahko zagotovila strokovno in neodvisno zastopanje ter varovanje pravic in koristi mld. otrok v postopku.

6. Ugotovitvam, na podlagi katerih je sodišče zaključilo, da je treba koristi otrok v tem postopku zaradi konflikta interesov zavarovati, pritožnik ne nasprotuje. Obstoj kolizije interesov med starši in otrokom pa je podlaga za postavitev kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ in ne zagovornika po 192. členu DZ. Funkciji kolizijskega skrbnika in zagovornika otroka v postopku sta različni. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Namen zagovornika je, da otroku nudi psihosocialno podporo, se pogovarja z njim o njegovih željah, počutju in mnenju, otroka seznani s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, išče najprimernejše rešitve skupaj z otrokom, mu ob koncu postopka pomaga napisati izjavo ter spremlja otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.1 Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ne more pa ga v postopku zastopati. Slednje je naloga kolizijskega skrbnika, ki otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu. Zato je sodišče za kolizijsko skrbnico otrokoma imenovalo odvetnico, ki ima ustrezno procesno in materialnopravno znanje za zastopanje pred sodišči. Skrb pritožnika, da ni seznanjena s problematiko, je odveč. Odvetnica se bo seznanila z vsem procesnim gradivom; po pravnomočnosti sklepa o postavitvi kolizijskega skrbnika ji ga bo poslalo sodišče (odredba na list. št. 491č spisa). Res bo sodišče sprejelo odločitev po svoji presoji, bo pa pri tem upoštevalo koristi obeh otrok, katerima je s postavitvijo kolizijskega skrbnika omogočilo strokovno zastopanje v postopku.

7. Stroški, ki so udeležencema nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o njih pa se skladno s šestim odstavkom 163. člena ZPP odloči s končno odločbo, zato je višje sodišče izrek o stroških postopka pridržalo.

1 gl. komentar T. Dolčiča k 182. členu v: Komentar družinskega zakonika, prof. dr. B. Novak (red.), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, stran 611.