Jedro

Tožeča stranka je svojo prvo pripravljalno vlogo vložila pred prvim narokom za glavno obravnavo, pri tem pa je sodišče prve stopnje pred tem ni pozvalo na predložitev vloge v smislu 286.a člena ZPP. V takem primeru mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse potrebne dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo.

Z zapisom v gradbenem dnevniku sredi opravljanja del ni mogoče utemeljevati obstoja napak ob koncu del.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.535,04 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, (I.) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 106945/2008, ostane v prvem in tretjem odstavku v celoti v veljavi in (II.) da mora tožena stranka v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 3.666,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne v celoti, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je svojo prvo pripravljalno vlogo vložila pred prvim narokom za glavno obravnavo, pri tem pa je sodišče prve stopnje pred tem ni pozvalo na predložitev vloge v smislu 286.a člena ZPP. V takem primeru pride v poštev 1. odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse potrebne dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tako opozorilo vsebuje tudi vabilo na narok z dne 21.11.2011, ki ga je pravdnima strankama poslalo sodišče prve stopnje. Te njene pravice ne more omejevati določilo 4. in 5. odstavka 286.a člena ZPP, o čemer se je izrekla že tudi sodna praksa, na katero se v odgovoru na pritožbo sklicuje tudi tožeča stranka. Odločitev sodišča, ki je upoštevalo tudi to vlogo, je tako pravilna, pritožba v tej smeri pa ni utemeljena. Z vložitvijo vloge tako tožeča stranka tudi ni mogla zavesti sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje svoje odločitve tudi ni utemeljilo na zapisniku z dne 21.10.2008, temveč je celo pojasnilo, da ta listina ni pomembna za odločitev, zaradi česar tudi ni izvajalo dokazov, predlaganih v zvezi s to listino. Zato za odločitev višjega sodišča tudi niso pomembne pritožbene navedbe, da naj bi ta listina kot predlog v postopku poravnavanja na podlagi 309.a člena ZPP ne bila dovoljena kot dokaz v pravdnem postopku. Izpodbijana sodba na tem dokazu ne temelji.

7. Z neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti. Sodišče mora izvesti le tiste dokaze, ki so pomembni za odločbo (1. odstavek 213. člena ZPP), ni pa dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih stranka predlaga. Sodišče prve stopnje je jasno in pravilno pojasnilo, zakaj ni izvajalo dokazov v zvezi s podpisom zapisnika z dne 21.10.2008, pritožba v zvezi s to kršitvijo pa je neutemeljena.

8. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dovolj opredelila, katere napake naj bi imelo izvedeno delo in kaj naj bi ostalo neizvedeno. Kljub pozivu sodišča prve stopnje tožena stranka teh navedb ni substancirala, zato se tudi sodišču prve stopnje ni bilo potrebno s tem podrobneje ukvarjati. Teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z izvedbo dokazov, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami je treba le še poudariti, da z listom iz gradbenega dnevnika z dne 21.4.2008 in sklicevanjem na to listino tožena stranka ni substancirala svojih navedb. Prav ima tožeča stranka, ko v odgovoru na pritožbo trdi, da z zapisom v gradbenem dnevniku sredi opravljanja del ni mogoče utemeljevati obstoja napak ob koncu del. V tem zapisu pa tudi ni nobene navedbe, kakšne pomanjkljivosti naj bi bile v opravljenem delu. Glede zidnih kadi inox omaric pa ta zapis vsebuje le načrt, da naj se jih dostavi naslednji dan. Pri tem je tožeča stranka ves čas zatrjevala, da napak in neizvedenih del ni bilo, zato so nasprotne navedbe v pritožbi protispisne.

9. Glede pritožbene navedbe, da naj tožena stranka ne bi razpolagala z gradbenim dnevnikom, pa je ugotoviti, da potem ni jasno, kako je lahko predložila list iz gradbenega dnevnika z dne 21.4.2008. V skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču (Uradni list RS, št. 66/2004, v nadaljevanju Pravilnik) se originalni izvod iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, pa se hrani na gradbišču (4. odstavek 12. člena Pravilnika). To pa pomeni, da ni niti verjetno, da tožena stranka ne bi razpolagala z gradbenim dnevnikom. Če je tožena stranka svoje izvode gradbenega dnevnika izročila komu drugemu (to bi bil lahko njen naročnik), pa to pomeni, da je ta drugi tista oseba, od katere bi tožena stranka morala zahtevati predložitev gradbenega dnevnika, ne pa da to zahteva od tožeče stranke. Zato je pravilno, da sodišče prve stopnje ni pozvalo tožeče stranke k predložitvi gradbenega dnevnika.

10. Ugovora neizpolnitve in nepravilne izpolnitve sta bila tako premalo substancirana, za kar vsekakor ni bila odgovorna tožeča stranka, zato bi bila izvedba kakršnihkoli dokazov v zvezi s tem nedovoljena, kar pravilno izhaja že iz izpodbijane sodbe. Če pa tožena stranka meni, da bi priče izpovedale, kaj je bilo narobe, pa je tako ali tako imela možnost, da se s pričami sama pogovori o tem, kar bi ji tudi zagotovilo možnost postavitve ustreznih trditev.

11. Obrazložitev v 17. točki izpodbijane sodbe tudi ni prav nič nerazumljiva. Obrazložitev je namreč celota, ki jo je sodišče prve stopnje zgradilo zelo sistematično in logično. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi do 17. točke jasno in pravilno obrazložilo, zakaj zaključuje, da so bila dela izvedena in prevzeta. Posledica takih zaključkov pa je uporaba materialno pravnega pravila, ki toženi stranki ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju nalaga plačilo vtoževane terjatve – torej uporaba 649. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, v zvezi s 654. členom OZ. Ponovno je treba poudariti, da je bilo trditveno breme glede obstoja napak in neizvedbe del na toženi stranki, ki pa tega bremena ni zmogla.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in ni obremenjena s kršitvami in napakami, ki jih uveljavlja pritožnik. Ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. členu ZPP v zvezi s 165. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je višje sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku.