Up-580/02

29. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 738/2002 z dne 1. 8. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Su 220100/2002 z dne 20. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo zagovornika pritožnika proti sklepu predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru. S tem sklepom je predsednik sodišča zavrnil zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika.

2.Pritožnik meni, da sta mu z izpodbijanim sklepom kršeni človekovi pravici in sicer enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Posledično naj bi mu bila kršena ustavna pravica do osebne svobode (19. člen Ustave). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, izpodbijana sklepa razveljavi in odloči o zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika.

3.Kolikor pritožnik v zvezi z neizločitvijo preiskovalnega sodnika uveljavlja nepravilno uporabo prava, je treba na prvem mestu poudariti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo pri odločanju o izločitvi preiskovalnega sodnika pravilno uporabljeno pravo in popolno ugotovljeno dejansko stanje. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče torej lahko presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v kazenskem postopku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). Takšnih kršitev pa pritožnik tudi ne izkaže. Izpodbijana sklepa temeljita na ustreznih določbah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). Glede na navedeno izpodbijanim odločitvam tudi ni mogoče očitati, da bi bile tako očitno napačne ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jih bilo mogoče oceniti za arbitrarne oziroma samovoljne. Zato z njimi tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave, prav tako pa tudi ne pravica iz 19. člena Ustave.

4.Ker zatrjevane kršitve pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer