Jedro

Pritožba v izvršilnem postopku ne predstavlja ustreznega odgovora na ugovor, na vložitev katerega je bila tožeča stranka pozvana v pravdnem postopku in pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o odstopu zadeve v pravdo, ni mogoče šteti kot tožbenih navedb v pravdnem postopku, zato jih sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno obravnavati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 51226/2009 z dne 22. 4. 2009 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 497,56 EUR v osmih dneh od vročitve prepisa sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sodbo oziroma sklep izpodbija v celoti in navaja, da tožena stranka ni podala nikakršnih dokazov, da se spreneveda in navaja neresnice. V nadaljevanju podaja pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da tožena stranka ni nikoli zavrnila računa št. 11/2005, da je toženec odgovoril, da je v tujini in bo poravnal račun, ko bo prišel domov, nato, da ga bo plačal meseca maja, ko se sprostijo sredstva, da toženec priznava, da je dejansko bilo več del in bi bilo logično, da se znesek poveča in da tožena stranka navaja neresnice, ki jih pritožba povzema. Nato pritožba odgovarja na zatrjevane neresnice, podane s strani tožene stranke. Navaja še, da je tožeča stranka podala odgovor oziroma pritožbo na izdani sklep o izvršbi. Ugovor tožene stranke je bil izdan 29. 4. 2009 in takrat jih je sodišče pozvalo, naj v roku trideset dni odgovorijo, kar so storili. Drugega ugovora tožena stranka ni podala, zato tožeča stranka meni, da dodaten ugovor na ugovor ni bil potreben, sodišče odgovora na ugovor ni obravnavalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je bila tožeča stranka, potem ko se je postopek nadaljeval v pravdnem postopku, s pozivom z dne 3. 11. 2011 pozvana, da, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, v roku osem dni od prejema poziva, z vlogo odgovori na ugovor tožene stranke ter ji podalo nadaljnja opozorila v skladu s 450. členom, 452. členom in 453. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, poziv pripet k l. št. 68 spisa). Na navedeni poziv tožeča stranka v danem roku ni odgovorila in te ugotovitve tudi ne izpodbija, saj zmotno meni, da takšen (po njenem mnenju dodaten) odgovor na ugovor ni bil potreben. Tožeča stranka pri tem navaja, da je odgovor oziroma pritožbo na izdani sklep o izvršbi že podala, potem, ko naj bi jo sodišče pozvalo, da odgovori v roku trideset dni, v zvezi s tem pa prilaga fotokopije lastne pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22. 4. 2009 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Navedena vloga, pritožba v izvršilnem postopku, ne predstavlja ustreznega odgovora na ugovor, na vložitev katerega je bila tožeča stranka pozvana v pravdnem postopku in pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o odstopu zadeve v pravdo, ni mogoče šteti kot tožbenih navedb v pravdnem postopku, zato jih sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno obravnavati. Nasprotno, pravilno je ugotovilo, kot že navedeno, da tožeča stranka za utemeljitev svojega zahtevka v predlogu za dovolitev izvršbe, ni predlagala nobenega dokaza in tako zahtevka ni dokazala, ne po temelju, ne po višini. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 51226/2009 z dne 22. 4. 2009 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

5. Vse ostale pritožbene navedbe predstavljajo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in z njimi tožeča stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in teh navedb sodišče druge stopnje ne sme upoštevati. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se namreč lahko izpodbijata samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), na kar je tožečo stranko v pravnem pouku izpodbijane sodbe opozorilo že sodišče prve stopnje.

6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

7. Tožeča stranka stroškov ni priglasila, stroški tožene stranke z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni, saj ta odgovor ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato jih nosi tožena stranka sama (155. člen ZPP in 1. odstavek 165. člena ZPP).