Jedro

V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je upravni organ pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, presega premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin (obstoj postopa razdružitve nepremičnin) ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema BPP v drugem sodnem postopku in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. Bpp 911/2011 z dne 7. 6. 2012 je tožena stranka pod točko 1 izreka sklenila, da se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) upravičencu A.A. (tožniku v tem sporu), zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju št. P 285/2011, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Pod točko 2 je odločeno, da se odvetnika B.B. iz C. razreši dolžnosti izvajanja bpp upravičencu A.A. po odločbi Bpp 911/2011 z dne 14. 6. 2011. V obrazložitvi navaja, da je bila prosilcu (tožniku), z odločbo Bpp 911/2011 z dne 14. 6. 2011, odobrena bpp zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju št. P 285/2011, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in je bil za izvajanje določen odvetnik B.B. iz C. Navaja, da prosilec živi v svojem gospodinjstvu sam. V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti je upravni organ ugotovil, da na naslovu ….... , stoji stavba št. 257, ki leži na parc. št. 205/2 k.o. … , katere zemljiškoknjižni lastnik do 1/1 celote je A.A. (prosilec). Stavba št. 257 v naravi predstavlja hišo z neto tlorisno površino 150,00 m² in z letom izgradnje 1994 leta, v kateri prosilec živi skupaj s svojo mamo. Po podatkih GURS izhaja, da znaša površina navedene stanovanjske stavbe 150,00 m², kar pa ne presega dvakratnega normativa primernega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004). Glede na navedeno, predmetno stanovanjsko hišo ni mogoče upoštevati kot premoženje prosilca. Prosilec je nadalje v deležu do 5/6 solastnik nepremičnin parc. št. 621/0 k.o. …. , ki po podatkih GURS predstavlja območje stanovanj – zemljišče za gradnjo stavb v izmeri 750 m² in kmetijsko zemljišče v izmeri 2998 m² v skupni vrednosti 16.082,00 EUR, parc. št. 633/4 k.o. …. , ki po podatkih GURS predstavlja kmetijska zemljišča v izmeri 1804 m² in gozdna zemljišča v izmeri 13229 m² v skupni vrednosti 8.841,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost teh dveh nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, 20.769,17 EUR, kar občutno presega premoženjski kriterij za dodelitev bpp 13.780,00 EUR. Ob navedeni ugotovitvi upravni organ ni presojal vrednosti ostalih nepremičnin v solasti prosilca.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sam v pravdni zadevi P 285/2011 ne bi mogel sodelovati, zato potrebuje odvetnika v smislu zaščite lastnih interesov in zavarovanja človekovih pravic, da mu pomaga in svetuje na obravnavah. Ne razume kako lahko s temi parcelami preživi, če ni dohodka oziroma, če jih ne more prodati. Nepravdni postopek pri Okrajnem sodišču v Velenju teče pod številko N 19/2010 zaradi razdružitve solastnih deležev. Tudi ne sme ničesar odtujevati, ker je prosilec solastnik do 5/6, nasprotni udeleženec pa solastnik do 1/6. Od inšpekcijskih služb je dobil že tudi kazni. Katastrski dohodek znaša 130 EUR. Predmet ocene ne more biti niti hiša, ker mora nekje živeti, potrebna je v celoti popravila, ker je stara. Živi v kletnih prostorih, ker nima bivalnih pogojev v drugih prostorih. V dopolnitvi tožbe še navaja, da sodišče solastninskega deleža do 5/6 ne bi smelo upoštevati, razen tega je to izsekan gozd do te mere, da se vanj ne sme poseči brez odobritve revirnega gozdarja in soglasja gozdarske inšpektorice. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani upravni akt odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega stanja uporabila pravilne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanašajo na ugotovitev finančnih pogojev za dodelitev bpp, ki jih tožnik po naknadnem preverjanju s strani tožene stranke ni več izpolnjeval, zato sodišče v izogib ponavljanju teh razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na posekan gozd na parc. št. 621/0 in 633/4 k.o. …. , ki ne daje sredstev oziroma dohodka, glede na to, da je ta nepremičnina tudi predmet spora oziroma postopka razdružitve pri Okrajnem sodišču v Velenju (N 19/2010), v zvezi s solastniškimi deleži samega tolžnika do 5/6 in nasprotnega udeleženca do 1/6. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev bpp, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema bpp v drugem sodnem postopku (P 285/2011) in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da tožena stranka ne bi smela upoštevati pri vrednotenju premoženja stanovanjske hiše v kateri živi, glede na to, da je iz razlogov izpodbijane odločbe razvidno, da se stanovanjska stavba, v kateri tožnik živi, ni upoštevala v premoženjskem cenzusu za odvzem že dodeljene bpp v pravdnem postopku P 285/2011. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.