U-I-277/99

3. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Lavrenčiča iz Ljubljane na seji dne 3. oktobra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 13. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91 popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da je z dedovanjem postal solastnik 1/10 nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju pri vl. št. 410 k.o. Primskovo. Šest solastnikov naj bi to nepremičnino, ki obsega nezasedeno dvostanovanjsko hišo z vrtom, želelo prodati kot celoto takoj, medtem ko naj bi se sedmi solastnik s takojšnjo prodajo celote ne strinjal zaradi predvidene dolžnosti plačila "kapitalskega dobička" od njegovega dela izkupička. Ta naj bi zato svoj solastniški delež nameraval spremeniti v etažno lastnino, s čimer se ostali solastniki ne strinjajo, ker bi to po njihovem povzročilo padec tržne vrednosti nepremičnine.

2.Izpodbijana določba tretjega odstavka 13. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) je po oceni pobudnika v neskladju s 33. členom (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), s 67. členom (lastnina) in z 69. členom (razlastitev) Ustave, ker za primer, da med solastniki ni soglasja o spremembi solastnine v etažno lastnino, predvideva odločitev sodišča v nepravdnem postopku. Pobudnik meni, da za ustavnosodno presojo izpodbijane določbe izkazuje pravni interes že s tem, da želi enemu od solastnikov onemogočiti uvedbo morebitnega sodnega (nepravdnega) postopka. Navaja, da bo v primeru uporabe izpodbijane določbe poleg psihične obremenitve trpel tudi sodne stroške in druge nevšečnosti, zlasti pa bo oškodovan zaradi manjše tržne vrednosti hiše v etažni lastnini. Ob tem izraža tudi stališče, da bi vsakdo ne glede na pravni interes moral imeti pravico, da doseže ustavnosodno presojo predpisa, saj je sodelovanje pri vzpostavitvi z Ustavo skladne zakonodaje ena izmed temeljnih državljanovih pravic.

B.

3.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Prvi odstavek 13. člena SZ določa, da ima vsak solastnik pravico zahtevati, da se njegov solastniški delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastniški delež, razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Po drugem odstavku istega člena solastniki sklenejo pisno pogodbo, če vsi soglašajo s spremembo solastniškega deleža na skupnih prostorih stanovanjske hiše v etažno lastnino. Po izpodbijani določbi tretjega odstavka tega člena pa, če ne pride do pogodbe, odloči o zahtevi za spremembo solastniških deležev na skupnih prostorih stanovanjske hiše v etažno lastnino sodišče v nepravdnem postopku.

5.Pobudnik ni izkazal, s čim naj bi izpodbijana določba SZ neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. S svojimi navedbami namreč ni izkazal, da ima kot solastnik odprt postopek, v katerem bi sodišče šele imelo možnost odločati o zahtevi iz tretjega odstavka 13. člena SZ.

Morebitna bodoča uporaba izpodbijane zakonske določbe še ne izkazuje, kako naj bi ugoditev pobudi privedla do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Pobudo je bilo zato treba zavreči.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić