Jedro

Tožba, vložena 21.8.1999 zoper odločbo, ki je bila izkazano vročena tožniku dne 27.3.1998, je po določbi 1. odstavka 26. člena ZUS očitno prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1493/99-9 z dne 5.1.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.1998. Tožnik je dne 21.8.1999 poslal Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba zoper Upravno enoto Občine K.". Iz vloge je izhajalo, da se nanaša na denacionalizacijsko zadevo, zato je bil pozvan, da pojasni ali je vlogo šteti za tožbo, in če to je, da jo dopolni s sestavinami, ki jih za tožbo predpisuje ZUS. V dopisu z dne 25.9.1999 je smiselno navedel, da je njegovo vlogo šteti za tožbo v denacionalizacijski zadevi, ki jo vodita Upravna enota K. in Ministrstvo za .... Na ponovni poziv sodišča, da tožbo dopolni tako, da priloži tudi odločbo, ki jo izpodbija, pa je v dopisu z dne 23.12.1999 navedel, da dopolnjuje tožbo glede hleva na L.p., postavljenega med leti 1959 in 1961, ki ga je zgradila njihova pašna skupnost na njihovi zemlji in glede pravilne ocene goloseka, vlogi pa je priložil odločbo tožene stranke z dne 11.2.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote K. z dne 1.9.1997. Glede na to je sodišče prve stopnje obravnavalo tožnikovo vlogo z dne 21.8.1999 kot tožbo zoper toženo stranko v zvezi z navedeno odločbo. Iz povratnice v upravnih spisih je razvidno, da je bila odločba tožene stranke vročena tožniku dne 27.3.1998. Rok za vložitev tožbe zoper to odločbo je iztekel 28.4.1998. Vlogo, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo v tem upravnem sporu, pa je tožnik, kot izhaja iz pisemske ovojnice, priložene k tožbi, poslal sodišču priporočeno dne 21.8.1999. Ker je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka, jo sodišče ni moglo obravnavati kot pravočasne.

Tožnik v pritožbi navaja, da njegova vloga ni prepozna. Odločbo je prejel dne 26.7.1999, tožbo je vložil dne 21.8.1999. Vtoževana odločba ima datum 29.5.1999 in ne 11.2.1998. Pritožbi prilaga tudi kopijo ovojnice, iz katere je razviden datum in številka odločbe. Prilaga tudi delno odločbo z dne 25.1.1994 in še tri druge listine zaradi boljše preglednosti o odškodninskem zahtevku za golosek in vračilo hleva na Limovski planini.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 2. točko 1. odstavka 34. člena in zavrglo obravnavano tožbo. Po določbi 1. odstavka 26. člena ZUS je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Tožnik je svojemu dopisu z dne 23.12.1999, s katerim je dopolnil tožbo, priložil odločbo tožene stranke z dne 11.2.1998, kot odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu. Iz povratnice v upravnih spisih je razvidno, da je bila ta odločba vročena tožniku dne 27.3.1998. Tožba z dne 21.8.1999 v zvezi z navedeno odločbo tožene stranke je torej očitno prepozna.

Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da je tožnik odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, prejel dne 26.7.1999. Iz kopije pisemske ovojnice, ki jo je tožnik sam priložil, namreč izhaja, da je dne 26.7.1999 prejel odločbo tožene stranke, vendar z dne 29.5.1999 ter da gre za povsem drugo odločbo in ne odločbo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.