Jedro

Ker sodišče fizično razdeli stvar tako, da solastniku dodeli tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, brez sodelovanja solastnikov sodišče ne more opraviti fizične delitve, zato predstavlja nesodelovanje solastnikov oviro za fizično delitev stvari. V takšni situaciji, ko je zaradi zaščite interesa predlagatelja kljub pasivnosti nasprotnega udeleženca bilo treba odločiti o delitvi solastne stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlagateljevemu predlogu, da se opravi civilna delitev in ni bilo dolžno predhodno ugotavljati, ali je fizična delitev mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se opravi delitev solastne stvari in sicer nepremičnine parc. št. 59.S stavbišče v izmeri 165 m2, vpisane v vl. št. 59 k.o. R., v solasti predlagatelja do ½ in nasprotnega udeleženca do ½, tako da se solastna nepremičnina proda in prejeta kupnina razdeli med solastnika za vsakega do ½.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bil od decembra 2009 do decembra 2010 bolan in v tako slabem zdravstvenem stanju, da se ni mogel udeležiti naroka ali poskrbeti za odgovor. Zdravniških izvidov glede svojega zdravstvenega stanja nima, saj zaradi nepokretnosti in v skladu s svetovnonazorskim prepričanjem ni obiskal zdravnika, predlaga pa svoje zaslišanje in zaslišanje M. G. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da je popolnoma pasiven, da mu je očitno vseeno, kako se o solastni stvari odloči, in da je pasivnost znak njegovega nesodelovanja, napačen in predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Iz neudeležbe posameznika v nepravdnem postopku ni mogoče sklepati na to, da mu je vseeno, kako bo sodišče odločilo. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ne določa pravnih posledic izostanka udeleženca na naroku, zato sodišče ne more vzpostaviti negativnih presumpcij za neudeleženo stranko. Četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) kot primaren način delitve določa delitev v naravi, civilna delitev pa pride v poštev le v primerih, ko fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Ker je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da je nasprotnemu udeležencu vseeno, je napačno štelo, da solastne stvari ni mogoče deliti, ker naj bi šlo za enodružinsko stanovanjsko hišo, staro sto let, v kateri nihče od udeležencev ne prebiva. V zvezi s tem ni izvedlo nobenega dokaza. Ker ni ugotavljalo, ali je fizična delitev mogoča z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Starost hiše ne vpliva na možnost fizične razdelitve. Navedeno nepremičnino je mogoče razdeliti na način, da vsakemu od udeležencev pripada ½ nepremičnine. Predlaga ogled nepremičnine. Napačna je odločitev o stroških. Predlagatelj pred pravdo sploh ni skušal sporazumno določiti načina delitve, kot to določa prvi odstavek 70. člena SPZ. Stroškov sodne takse zato ni mogoče šteti kot skupne stroške obeh solastnikov, temveč kot poseben strošek predlagatelja. Stroški za sodno takso so bili glede na vrednost nepremičnine previsoko odmerjeni in bi moral predlagatelj zoper sklep o plačilu sodne takse ugovarjati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba s pojasnjevanjem okoliščin, zaradi katerih se nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje le-tega ni udeleževal, ne more uspeti. Nasprotni udeleženec na predlog predlagatelja ni odgovoril, prav tako se ni udeležil naroka. Sodišče prve stopnje je opisano popolno pasivnost nasprotnega udeleženca utemeljeno štelo kot oviro za urejanje delitve solastne stvari in je zato sledilo predlagateljevemu predlogu za civilno delitev stvari. Drugi odstavek 70. člena SPZ določa, da v primeru, če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, tako da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Ker torej sodišče fizično razdeli stvar tako, da solastniku dodeli tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, brez sodelovanja solastnikov sodišče ne more opraviti fizične delitve, zato predstavlja nesodelovanje solastnikov oviro za fizično delitev stvari. V takšni situaciji, ko je zaradi zaščite interesa predlagatelja kljub pasivnosti nasprotnega udeleženca bilo treba odločiti o delitvi solastne stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlagateljevemu predlogu, da se opravi civilna delitev in ni bilo dolžno predhodno ugotavljati, ali je fizična delitev mogoča, kot to neutemeljeno navaja pritožba sklicujoč se na četrti odstavek 70. člena SPZ. Čeprav pasivnosti nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni pripisalo fikcije priznavanja dejstev, ki jih zatrjuje predlagatelj (da fizična delitev stvari ni mogoča), pritožbeno sodišče glede na pritožbene očitke še pojasnjuje, da bi sodišče prve stopnje to lahko storilo sklicujoč se na določbo 37. člena ZNP, po kateri se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

5. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Strošek sodne takse predstavlja skupni strošek postopka. V skladu z določbo 126. člena ZNP trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastniških deležev. Nasprotni udeleženec se glede na določbo 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v pritožbi ne more sklicevati na drugačno (nižjo) vrednost nepremičnine, od katere je odvisna višina sodne takse, zato pritožbeno sodišče na ta pritožbeni očitek ni odgovarjalo. Enako velja za izpostavljeno okoliščino, da predlagatelj pred vložitvijo predloga ni poskušal doseči sporazumne delitve solastnine. Ta okoliščina glede na določbo 126. člena ZNP tudi ni odločilnega pomena za odločitev o skupnih stroških.