Jedro

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v tem primeru ne gre za kratek dopis, temveč gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tar. št. 16 OT. Iz vloge namreč izhaja, da je bil tožnik pozvan, da se opredeli do podanega izvedenskega mnenja, kar je z navedeno vlogo tudi storil. Nadalje je tožnik glede na prejeto izvedensko mnenje modificiral tožbeni zahtevek. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi, je potrebno tudi pri enostavni vlogi upoštevati, ali je bila le-ta potrebna. Tožnik je modificiral tožbeni zahtevek in tudi pojasnil, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja. V tem primeru je potrebno šteti, da gre za obrazloženo vlogo, podano med postopkom, za katero pooblaščencu pripada 225 točk oziroma upoštevaje že priznanih 20 točk, je tožnik upravičen še do dodatnih 205 točk.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 820,50 EUR zviša na znesek 995,12 EUR.

II.Toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencu naložilo, da je dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 820,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče vlogo z dne 20. 2. 2024, s katero se je opredelil do prejetega izvedenskega mnenja in je tudi specificiral tožbeni zahtevek, priznalo le 20 točk po 4. točki tar. št. 43 Odvetniške tarife1 (v nadaljevanju besedilo: OT). Štelo je, da gre zgolj za kratek dopis, saj vloga naj ne bi dosegala standarda obrazloženosti po 2. točki tar. št. 16 OT. Sodišče ni navedlo, kakšen je standard obrazloženosti vloge. Tožnik je vlogo podal na podlagi poziva sodišča, da se opredeli do prejetega izvedenskega mnenja, nato pa je tožbeni zahtevek, glede na prejeto izvedensko mnenje tudi specificiral. Razen tega se tar. št. 43 OT uporablja, kadar storitev pooblaščenega odvetnika predstavlja samostojno storitev in ne kadar gre za storitev, ki je del postopka. Tožnik tako predlaga, da se mu prizna še 205 točk razlike za pripravljalno vlogo z dne 20. 2. 2024 oziroma 123,00 EUR. Nadalje tožnik navaja, da tudi niso bili pravilno priznani materialni stroški. Sodišče pa mu tudi ni priznalo kilometrine v višini 12,90 EUR za narok 11. 12. 2023, pri čemer odločitve tudi ni pojasnilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in mu prizna še razliko stroškov oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da je tožnikova pritožba neutemeljena. V zvezi z vrednotenjem vloge z dne 20. 2. 2024 se toženec pridružuje stališču sodišča prve stopnje in sicer, da vloga ne dosega standarda obrazložene vloge. Glede materialnih stroškov pa tožnik ne more biti upravičen do izdatkov v višini 20,75 EUR, temveč kvečjemu v višini 20,75 OT. Neutemeljeno je tudi zavzemanje tožnika za povračilo stroškov kilometrine za narok dne 11. 12. 2023, saj mu je bila kilometrina že povrnjena v drugi zadevi opr. št. IV Ps 845/2023. Narok v tej zadevi je namreč sledil naroku, opravljenem v predmetni zadevi. Pooblaščenec tožnika je na oba naroka potoval le enkrat, kar pomeni, da je do povračila kilometrine upravičen zgolj enkrat. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Pri tem je na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

6.V obravnavani zadevi je sporno vrednotenje vloge z dne 20. 2. 2024. Vprašanje vrednotenja posameznih vlog, upoštevaje OT, je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin primera (1. odstavek 155. člena ZPP).

7.Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo, upoštevaje 4. točko tar. št. 43, ovrednotilo v višini 20 točk, torej da gre za kratek dopis.

8.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v tem primeru ne gre za kratek dopis, temveč gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tar. št. 16 OT. Iz vloge namreč izhaja, da je bil tožnik pozvan, da se opredeli do podanega izvedenskega mnenja, kar je z navedeno vlogo tudi storil. Nadalje je tožnik glede na prejeto izvedensko mnenje modificiral tožbeni zahtevek. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi3, je potrebno tudi pri enostavni vlogi upoštevati, ali je bila le-ta potrebna. Tožnik je modificiral tožbeni zahtevek in tudi pojasnil, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja. V tem primeru je potrebno šteti, da gre za obrazloženo vlogo, podano med postopkom, za katero pooblaščencu pripada 225 točk oziroma upoštevaje že priznanih 20 točk, je tožnik upravičen še do dodatnih 205 točk. Omenjeno pa vpliva tudi na višino materialnih stroškov, ki tako znašajo 13,68 EUR. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščenec upravičen tudi do plačila kilometrine za prihod na narok dne 11. 12. 2023 v višini 12,90 EUR. Za odločitev namreč ni bistveno, da je bil pooblaščenec istega dne udeležen tudi na drugem naroku, kjer mu je bila prav tako priznana kilometrina, kot to navaja toženec v odgovoru na pritožbo. Sodišče namreč odloča o povrnitvi stroškov stranki, ki jo zastopa pooblaščenec.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in stroškovni sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 820,50 EUR zvišalo na znesek 995,12 EUR. Odločitev je sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

10.Ker je tožnik s pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da je dolžan toženec tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 279,99 EUR, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Pri odmeri je sodišče upoštevalo 4. točko tar. št. 16 in tožniku za vložitev pritožbe priznalo 375 točk, nadalje 7,5 točk za materialne stroške ter pripadajoči DDV.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Glej Psp 17/2024 z dne 10. 4. 2024.