Jedro

Odločitev o utemeljenosti zahtevka je pravilna, saj ni sporno, da je toženec jamčil kot solidarni porok za obveznost iz kreditne pogodbe, ki jo je družba A. d. o. o. sklenila s tožnico, da obveznost iz kreditne pogodbe ni bila poravnana in da je dolg iz kreditne pogodbe enak znesku, ki ga tožnica zahteva s tožbo.

Pogodba, ki jo je toženec sklenil s tožnico, zavezuje, ureditev razmerja med tožencem in glavnim dolžnikom oziroma osebami, ki so stale za njim, pa je lahko stvar drugih postopkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 16.371,27 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in tožencu naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper navedeno sodbo navaja, da drži, da je podpisal poroštveno izjavo za kredit podjetja A. pri tožnici. Vztraja tudi pri navedbah o tem, kako je prišlo do najema kredita. Dober mesec dni po prejemu denarnih sredstev je direktor zapustil barko, pred tem pa finančno poskrbel zase in za svojega kooperanta. Zadevo je prijavil policiji, a se ni nič zgodilo. Postopek še traja. Vse, kar je naredil narobe, je podpis poroštvene izjave. Menil je, da na zahtevo direktorja to mora storiti. Od tega zneska ni dobil niti centa. Boleče je, da sodišče tega ni upoštevalo. Ni prav, da je sodba vnaprej znana in predvidljiva. Čemu služi sodni postopek, če je vnaprej vse jasno.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni sporno, da je toženec jamčil kot solidarni porok za obveznost iz kreditne pogodbe, ki jo je družba A. d. o. o. sklenila s tožnico, da obveznost iz kreditne pogodbe ni bila poravnana in da je dolg iz kreditne pogodbe enak znesku, ki ga tožnica zahteva s tožbo. Odločitev o utemeljenosti zahtevka je zato pravilna. Ker so pravni razlogi izčrpno navedeni v izpodbijani sodbi, pritožnik pa jim obrazloženo ne nasprotuje, jih ni treba ponavljati.

6. Pravilni so tudi razlogi v izpodbijani sodbi o nepomembnosti ostalih navedb, ki jih je toženec podal pred sodiščem prve stopnje in jih je ponovil v pritožbi. Pritožnik je sam prepoznal, da je naredil napako, ker je podpisal poroštveno izjavo, ne da bi od tega imel korist. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, ga pogodba, ki jo je sklenil s tožnico, zavezuje, ureditev razmerja med tožencem in glavnim dolžnikom oziroma osebami, ki so stale za njim, pa je lahko stvar drugih postopkov.

7. Neutemeljen je očitek o vnaprej znani sodbi. Sodišče je dolžno odločiti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih v postopku navede in predloži vsaka od pravdnih strank. Da tega v obravnavani zadevi sodišče ne bi storilo, toženec niti ne trdi.

8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).