Jedro

Med pravdnima strankama sta dva spora: postopek, v katerem tožena stranka zahteva od tožeče stranke sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v skladu s privatizacijskimi določili SZ, in obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka odpoveduje toženi najemno pogodbo za to isto stanovanje in zahteva njegovo izročitev. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev slednjega postopka do pravnomočne odločitve v prvem in ugodilo tožbenemu zahtevku. O tem, zakaj na odpoved najemne pogodbe in toženkino izselitev postopek o pravici do odkupa stanovanja nima nikakršnega vpliva, v sodbi prve stopnje ni pojasnjeno. Sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka iz 2. odst. 211. čl. ZPP tako ni mogoče preizkusiti. Ker je tako vprašljiva pravilnost zavrnitve predlagane prekinitve pravdnega postopka (torej pravilne uporabe določb 206. in 211. čl. ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, saj je to lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na naroku dne 15.3.2001 v skladu z določilom 2. odst. 211. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) sprejelo sklep, da se predlog tožene stranke za prekinitev zavrne in postopek takoj nadaljuje. S sodbo pa je razsodilo, da se toženi stranki odpoveduje najemna pogodba z dne 2.12.1996 za trosobno stanovanje št. x na T. 105 v L. in toženi stranki naložilo, da stanovanje izprazni ter ga praznega izroči tožeči stranki v 30 dneh. Obenem je toženi stranki še naložilo, da tožeči stranki povrne 141.088,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi ter jo oprostilo plačila sodnih taks. Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrnilo s sklepom na naroku 15.3.2001. Sklepa ni z ničemer obrazložilo, tudi v sodbi ne. Zoper tak sklep po ZPP res ni posebne pritožbe, sme pa se po 363. čl. ZPP izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. Ker sklep ni obrazložen, tožena stranka ne ve, zakaj sodišče prve stopnje zaključuje, da ni razlogov za prekinitev postopka. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb postopka. Odločitev v postopku pred Okrožnim sodiščem v L. pod opr. št. xy vsekakor pomeni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi in bi sodišče po 1. odst. 206. čl. ZPP moralo odrediti prekinitev pravdnega postopka. Ker tega ni storilo, je kršilo določila pravdnega postopka, ki se nanašajo na prekinitev postopka. Zaradi pravilne odločitve bi sodišče prve stopnje moralo pregledati spis Okrožnega sodišča v L. opr. št. xy, kot je vztrajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni zavrnilo, kar bi moralo, če bi štelo, da dokaz ni potreben, sicer bi ga moralo izvesti. Sodba tudi o tem nima razlogov. Sodišče prve stopnje ni ocenilo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, čeprav so bili sprejeti v dokazni sklep. Dokazi jasno kažejo, da je bila najemnina ves čas sporna in tožena stranka je iz tega razloga tudi ni plačevala. Za toženo stranko je najemna pogodba predstavljala formalnost, začasno ureditev njenega statusa, kar ji je bilo ob podpisu pogodbe tudi rečeno s strani predstavnikov tožeče stranke. Tega se je očitno zavedala tudi tožeča stranka, ki do danes ni zahtevala plačila najemnine, pač pa le izselitev zaradi neplačila najemnine. Ta tožba je bila vložena kot odgovor na tožbo v zadevi xy. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za prekinitev, podrejeno pa spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek zavrne ali sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba je utemeljena. Kot izhaja iz podatkov spisa, sodbe prve stopnje, pritožbe in odgovora nanjo, sta med pravdnima strankama dva spora: postopek, ki ga vodi Okrožno sodišče v L. pod opr. št. xy in v katerem tožena stranka zahteva od tožeče stranke sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v skladu s privatizacijskimi določili Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), in obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka odpoveduje toženi najemno pogodbo za to isto stanovanje in zahteva njegovo izročitev. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev slednjega postopka do pravnomočne odločitve v prvem. Pravilno poudarja pritožba, da zoper takšen sklep ni posebne pritožbe (2. odst. 211. čl. ZPP), vendar pa se sme ta sklep sodišča izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 363. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da dokler toženka zaseda stanovanje, ki ni njeno, mora plačevati najemnino, ko bo in če bo stanovanje postalo njena last, pa najemnine ne bo dolžna plačevati. S tem je očitno (spisa Okrožnega sodišča v L. namreč ni pregledalo) štelo, da postopka nista v nobeni povezavi oziroma da sta medsebojno neodvisna. Navedena ugotovitev sodišča prve stopnje o dolžnosti plačevanja najemnine sicer drži, vendar pa tožeča stranka zaradi toženkine kršitve najemne pogodbe ne zahteva plačila najemnine, temveč odpoved najemne pogodbe in toženkino izselitev (3. tč. 1. odst. 53. čl. SZ). O tem, zakaj na to vprašanje postopek o pravici do odkupa stanovanja (za obstoj katere so praviloma pomembne okoliščine, kakršne so bile ob uveljavitvi SZ) nima nikakršnega vpliva, pa v sodbi prve stopnje ni pojasnjeno. Sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka tako ni mogoče preizkusiti. Ker je tako vprašljiva pravilnost zavrnitve predlagane prekinitve pravdnega postopka (torej pravilne uporabe določb 206. in 211. čl. ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, saj je to lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost izdane sodbe, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (1. odst. 354. čl. ZPP). Naj bo zaradi pravilnega pristopa sodišča prve stopnje v novem postopku pojasnjeno, da se v postopku pred Okrožnim sodiščem v L. odloča o obveznosti tožeče stranke, da sklene s toženo stranko tako pogodbo, ki bo pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodba v tem postopku bo resda oblikovalna, kot to ves čas trdi tožeča stranka, saj se bo z njo na novo oblikovalo pravno razmerje med pravdnima strankama, ki pa bo imelo v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku (to pa naj bi se po navedbah tožene stranke na naroku dne 15.3.2001 že zgodilo, vendar pa zaradi vložene pritožbe odločba še ni pravnomočna) posledice tudi na stvarnopravnem področju ali gledano z vidika v tej pravdi obravnavanega stanovanjskega najemnega razmerja združitev lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika v isti osebi. Tu obravnavani postopek je, kot že omenjeno, postopek zaradi odpovedi stanovanjske najemne pogodbe toženki in izročitve stanovanja sedanjemu lastniku - tožeči stranki. O večini dejstev v tem postopku med strankama ni spora: da tožena stranka zaseda stanovanje na podlagi najemne pogodbe; da tožena stranka najemne pogodbe ni izpodbijala; da tožena stranka ne plačuje najemnine za stanovanje. S tem seveda (ne glede na razloge, zakaj je prišlo do neplačevanja najemnine v celoti) krši najemno pogodbo, vendar pa je treba upoštevati, da tožeča stranka zaradi te kršitve pogodbe zahteva toženkino izselitev iz stanovanja (ne pa plačila najemnine oziroma izpolnitev pogodbe). Vprašanji pravice do odkupa in odpovedi najemne pogodbe, ki se tičeta istega stanovanja, sta nedvomno tesno povezani, nenazadnje pa lahko postane vprašljiv sploh pravni interes tožeče stranke za izselitev toženke iz stanovanja, za katerega bo (oziroma je v prvostopnem postopku že) uveljavila pravico do odkupa. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje pregledati omenjeni pravdni spis okrožnega sodišča in nato ponovno presoditi, ali so podani razlogi za prekinitev postopka, verjetno pa bo iz prej navedenih razlogov njegov pregled potreben tudi zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v pritožbi tožena stranka tudi uveljavlja. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP.