Jedro

Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim in izpodbijanim sklepom odločilo, da se M. V. podaljša zadržanje (se sme še nadalje zadržati) na varovanem oddelku Doma A., tudi brez njegovega privoljenja, za dobo enega leta, to je do 27. 11. 2015. 2. Zadržani je po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, s katero je navajal, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odloči, da se zadržanega premesti v ustrezen dementni oddelek Doma starejših občanov B., podredno pa v ustrezen dementni oddelek Doma starejših občanov C., oziroma v katerikoli drug ustrezen socialno varstveni zavod na območju L. Podredno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajal, da se ne strinja z odločitvijo in meni, da bi ga bilo potrebno glede na njegovo duševno stanje, njegove želje ter njegove osebne okoliščine nujno premestiti v drug ustrezen socialno varstveni zavod na območju L., kakor je predlagal tekom postopka. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da je zadržani izrazil željo, da bi rad šel bližje domu, to je bližje L. Tudi izvedenka je v svojem mnenju L. zaradi stikov z ženo, na katero je zelo navezan. Na naroku navzoči hčerka zadržanega B. P. in njegova vnukinja T. P. sta povedali, da je njuna želja, kot tudi želja žene zadržanega, da se zadržanemu omogoči premestitev v L., s čimer bi se olajšalo življenje zadržanemu, ki bi svoj preostali čas preživel bolj zadovoljno, je pa tudi to želja njegove žene, hčere in vnukinje. Sodišče prve stopnje je samo ugotovilo in presodilo, da je zadržani za svoja leta (95 let) kljub duševni motnji relativno razumen, da je bila pri njem opazna prizadetost zaradi izločitve iz domačega okolja. Navedlo je, da je pri zadržanemu izrazito v ospredju njegova želja priti domov, oziroma bližje domu. Glede na takšne ugotovitve ter glede na predlog za premestitev zadržanega, je sodišče prve stopnje opravilo telefonske poizvedbe pri Domu C., kjer je socialna delavka povedala, da zaenkrat pri njih ni prostora, ter da je zadržani uvrščen na seznam za sprejem na dementni oddelek. Glede na takšen odgovor je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zadržanega za njegovo premestitev v drug ustrezen socialno varstveni zavod na območju L. 79. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) določa, da v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe, pri čemer pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. Iz dokaznega postopka izhaja, da je zadržani sam in tudi preko svoje pooblaščenke predlagal oziroma izrazil močno željo po premestitvi iz Doma A. v drug socialno varstveni zavod na območju L. iz razloga, ker bi tako bil bližje svojcem, predvsem svoji ženi, ki živi v L. in na katero je zadržani močno navezan. Zgolj telefonski odgovor socialne delavke v enem izmed domov v smislu, da v domu nimajo prostora, ne more zadostovati za sprejeto odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, ker ni opravilo tudi poizvedbe v Domu starejših občanov B., ki je bil prav tako izrecno naveden v predlogu za premestitev zadržanega. Sodišče prve stopnje bi pred svojo odločitvijo glede premestitve zadržanega moralo pridobiti vsaj še mnenje od Doma starejših občanov B., tega pa ni storilo, zato je svojo odločitev oprlo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje bi pri svoji odločitvi glede premestitve zadržanega v večji meri moralo upoštevati koristi, osebne okoliščine in želje zadržanega, ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo predlogu zadržanega v zvezi z njegovo premestitvijo v drug socialnovarstveni zavod na območju L. ugoditi. Sodišče prve stopnje o predlogu zadržanega za premestitev ni odločilo in je s tem bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka. V obrazložitvi sklepa pa postavilo nasprotujoče navedbe, ko je najprej ugotovilo, da je pri zadržanem v ospredju izrazita želja oziroma težnja priti domov oziroma bližje domu, to je v katerega od zavodov na območju L., nato pa je v nasprotju s takšno ugotovitvijo v nadaljevanju zavrnilo predlog za premestitev v ustrezen zavod na območju L. S tem je bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu socialno varstvenega zavoda, v katerem se zadržani že nahaja, oziroma je bil tam zadržan brez njegove privolitve od 27. 5. 2014 za dobo šestih mesecev. Socialno varstveni zavod je predlagal podaljšanje pridržanja na varovanem oddelku. Pri odločanju o predlogu predlagatelja pa sodišče prve stopnje na podlagi 79. člena ZDZdr upošteva želje in osebne okoliščine zadržanega in njegove najbližje osebe.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predlagatelja z upoštevanjem tudi določbe 79. člena ZDZdr, pritožba neutemeljeno meni, da o predlogu zadržanega sodišče prve stopnje ni odločilo. Pritožbeni očitek storjene bistvene kršitve določb nepravdnega postopka iz razloga, ker o predlogu zadržanega ni bilo odločeno, ni podana.

5. Pritožbeno sodišče meni, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni nasprotij med ugotovitvijo sodišča o tem, da si zadržani želi biti prestavljen v socialno varstveni zavod bližje domu in med odločitvijo sodišča prve stopnje glede podaljšanja zadržanja v Domu A. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da glede na dejstvo, da nastanitev v Dom C. ni mogoča, njegove želje ni moglo upoštevati.

6. Drži pa pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku opravilo telefonsko poizvedbo o možnosti premestitve zadržanega le v Domu C. Vendar iz podatkov v spisu izhaja, da je v času do predložitve zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču sodišče prve stopnje opravilo še poizvedbo pri Domu starejših občanov B. in prejelo dopis (list. št. 48), ki ga je vročilo pooblaščenki zadržanega in predlagatelju (vročilnici pri list. št. 58 in 59). Iz navedenega dopisa izhaja, da imajo trenutno zasedena vsa mesta in zadržanemu ne morejo omogočiti takojšnje premestitve, da pa ga bodo obvestili o možnosti premestitve, ko se bo sprostilo mesto. Iz navedenega dopisa torej izhaja, da ni možnosti premestitve zadržanega v Dom starejših občanov B., ta dopis pa je dokazna listina, ki jo je sodišče prve stopnje pridobilo, ni pa je upoštevalo, sta pa z njo bila seznanjena tako predlagatelj kot tudi pooblaščenka zadržanega. Zato je pritožbeno sodišče sprejelo zaključek, da zaradi neugotovljenega dejstva pred sodiščem prve stopnje, da v Domu starejših občanov B. ni prostora za premestitev zadržanega, pravno relevantno dejansko stanje ni bilo zmotno ugotovljeno. Dejstvo torej je, da ni prostega mesta v dveh socialnovarstvenih zavodih, za katera sta zadržani in njegova najbližja oseba želeli, da bi bil zadržani tja premeščen.

7. Iz podatkov v spisu pa izhaja še, da je sodišče prve stopnje pridobilo podatke o morebitnih prostih mestih za premestitev zadržanega še od enajstih drugih socialnovarstvenih zavodov na območju L., iz dopisov le-teh pa je razvidno, da ali nimajo varstvenih oddelkov ali pa imajo kapacitete varstvenih oddelkov zasedene. S tem dejstvi sta bila seznanjena tudi predlagatelj in pooblaščenka zadržanega (vročilnici pri list. št. 58 in 59).

8. Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov (niti v druge zavode na območju L.), sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev nima materialnopravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.

9. Po določbi 77. člena ZDZdr se zadržanje v varovanem oddelku lahko določi največ za eno leto in se lahko podaljša, zato je izrečen ukrep podaljšanja zadržanja v skladu s citirano zakonsko določbo.

10. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ni ugotovilo obstoja pritožbeno uveljavljenih bistvenih kršitev določb postopka, samo pa ni našlo niti tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, v zvezi s 30. členom ZDZdr). Ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje zadržanja, pa niso izpodbijane.

11. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 30. členom ZDZdr).

12. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje, ki o stroških pooblaščenke sploh še ni sprejelo odločitve.