Jedro

V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor upnika J. V. proti odpustu obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se upnik pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik (upnik) nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nima položaja stranke v postopku odpusta obveznosti. Trdi, da se glede procesne sposobnosti v postopku osebnega stečaja uporabljajo pravila iz 385. člena ZFPPIPP, ne pa tista iz 57. člena ZFPPIPP, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje. Za razliko od stečajnega postopka nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik po koncu stečajnega postopka ne preneha, zato se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude trimesečnega roka za njeno prijavo. Meni, da ni nobenega razloga za to, da sodišče v tej zadevi razlikuje med upniki, ki so terjatve prijavili pravočasno in med tistimi, ki so to storili kasneje, saj je upnikova prijava (še vedno) pravočasna.

5. Upniki na podlagi prvega odstavka 57. člena ZFPPIPP pridobijo upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če pravočasno prijavijo terjatev. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil zadnji dan roka za prijavo terjatev 18.2.2020. Pritožnik je svojo terjatev do insolventnega dolžnika prijavil po izteku navedenega roka. Glede na določilo tretjega odstavka 385. člena ZFPPIPP bi zato upnik pridobil položaj stranke šele, ko (če) bi bila njegova terjatev priznana. Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj in je ne prereka nobeden od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP).

6. V tem postopku je (na podlagi upraviteljevega predloga, v katerem je navedel, da dolžnik nima premoženja in se zato stečajna masa ne bo oblikovala oziroma ne bo zadoščala niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka) sodišče prve stopnje v skladu s prvo točko šestega odstavka 383. člena sklenilo, da se iz navedenega razloga preizkus terjatev ne opravi (p.d 34). (Le) v kolikor bo prišlo v stečajno maso kakšno premoženje in bi se izpolnili tudi pogoji za razdelitev premoženja, bo sodišče prve stopnje moralo navedeno odločitev spremeniti in upravitelja pozvati k predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Glede na navedbe upravitelja pa v tej fazi postopka za kaj takšnega niso podani pogoji.

7. V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti. Ker v skladu s prvim odstavkom 403. člena ZPFFIPP ugovor (med drugimi) lahko vloži upnik, v tem primeru pa je ugovor vložila oseba, ki ni upnik in stranka postopka, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

8. Upnik je (verjetno) spregledal, da se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja. Po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna domneva, da so se s potekom osmih dni po objavi pravnega dejanja z njim seznanile stranke postopka insolventnosti in druge osebe. Dovolj skrben upnik, ki ima do dolžnika visoko terjatev, ki je v pritožnikovem primeru že pravnomočna in izvršljiva, bi se moral zavedati možnosti, da se nad njegovim dolžnikom začne postopek osebnega stečaja in bi moral objavam v zvezi s takšnimi postopku skrbno slediti, da ne bi zamudil uveljavitve kakšne svoje pravice.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.