Jedro

Kadar splošno zdravstveno stanje oporočitelja kljub dolgoletnemu uživanja alkohola ni takšno, da bi ne bil sposoben razumeti pomena oporočne izjave, je veljavnost (lastnoročne) oporoke v skladu z določilom prvega odstavka 59. člena ZD.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da lastnoročna oporoka P. P. Ž. z dne 10.08.1994 ni veljavna. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje prvemu sodišču, ali pa spremembo sodbe sodišča druge stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Pokojni P. P. Ž. je bil alkoholik. Oporočno sposobnost lahko odvzame tudi akutna pijanost in ne samo alkoholni bledež. Prav glede pokojnikove akutne opitosti in njenega vpliva na oporočno sposobnost izvedenec J. ni podal določnega mnenja. Njegove ugotovitve so hipotetične predpostavke. Nekritično sledenje izvedencu s ponavljanjem abstraktnih ugotovitev brez odgovora na konkretna stališča tožeče stranke pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni odgovora na vprašanje, ali je pokojni sploh vedel, kaj je napisal. Nezdravljeni alkoholizem se mu je poglobil prav v letu 1994, v tem letu pa je doživel nekaj delirantnih sanj in obdobij akutne pijanosti. Protislovna je tudi dokazna ocena, ki se nanaša na izpovedbo neprizadete priče psihiatra dr. J.. Prav slednji je pokojnega zelo dobro poznal. Tudi nejasno dopisovanje v oporočno listino z nedoločenostjo dedičev in obsega premoženja dodatno kaže na zmedenost in oporočno nesposobnost podpisnika. Listina je v nasprotju z določbama 83. in 84. člena Zakona o dedovanju.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Vendar pa je tudi izvedensko mnenje podvrženo dokazni oceni (8. člen ZPP). Pri tem mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti razloge o odločilnih dejstvih, tudi tistih, ki slede iz izvedenskega mnenja. Ni mogoče utemeljeno trditi, da bi v tem primeru dokazna presoja odločilnih dejstev izostala.

Izvedensko mnenje psihiatra dr. J. je v izpodbijani sodbi povzeto v skladu z njegovimi odločilnimi poudarki, predvsem tistimi, ki se nanašajo na vprašanje, koliko stanje alkoholnega bledeža ali akutne pijanosti vpliva na oporočno sposobnost in koliko se lahko navedeni stanji odrazita že pri načinu pisanja vsebine oporoke. Sodbama nižjih sodišč ni mogoče očitati, da bi v izvedenskem mnenju prezrli odločilne poudarke, ki so v tem, da bi stanje nerazsodnosti ob pisanju oporoke - zaradi alkoholnega bledeža ali akutne pijanosti - pustilo v zapisu oporočne listine jasne sledove, na katerih podlagi bi bilo mogoče presojati o oporočni nesposobnosti. Res je, da je pokojni P. P. Ž. alkohol prekomerno užival razmeroma dolgo obdobje, vendar pa je v obeh sodbah obrazloženo, da splošno zdravstveno stanje oporočitelja kljub dolgoletnemu uživanju alkohola ni bilo takšno, da ne bi bil sposoben razumeti pomena oporočne izjave. Odvisnost od alkohola in pomirjeval sama po sebi ne pomeni izgube sposobnosti izražanja volje. Navedeno mnenje izvedenca J. je v izpodbijani sodbi posebej citirano. Pri tem je upoštevana tudi izpovedba priče I. J., sicer psihiatra in pokojnikovega prijatelja, ki je povedal, da ta v letu 1994, ko je napravil oporoko, intelektualno ni bil v propadu. Njegovi interesi so bili zoženi. V tem obsegu je izpodbijana sodba sledila razlogom sodbe sodišča prve stopnje, ki pojasnjujejo, zakaj ni mogoče sprejeti teze, da bi oporočitelj v letu 1994 in 1995 bil oseba, ki o sebi ne bi mogla odločati. Revizijski očitki, da izpodbijana sodba ne vsebuje odločilnih dejstev, ki se nanašajo na pokojnikovo oporočno nesposobnost zaradi domnevnega alkoholnega bledeža in akutne pijanosti ob sestavljanju oporoke (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) torej ne drže. Vse, kar revizija v tej smeri izpodbijani sodbi očita, se po svoji vsebini nanaša na kritiko ocene izvedenih dokazov, posebej na oceno izpovedi priče I. J.. Na revizijski stopnji pa ni mogoče sodni odločbi očitati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Tožniku ni uspelo dokazati, da je bil oporočitelj P. P. Ž. nesposoben za razsojanje v času, ko je napisal lastnoročno oporoko, katere veljavnost se izpodbija. Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti (prvi odstavek 59. člena Zakona o dedovanju - ZD). Oporoka ni bila sestavljena v stanju začasne duševne motnje zaradi alkoholnega bledeža ali akutne pijanosti. Gre za lastnoročno oporoko (63. člen ZD), katere vsebina je v skladu z določbami III. poglavja ZD. Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev (prvi odstavek 78. člena ZD), pri čemer zaradi dostavkov oporoka ni neveljavna. Z njo se lahko razpolaga tudi le z delom premoženja (drugi odstavek 78. člena ZD). Po določbi 83. člena ZD pa se za določitev dedičev, volilojemnikov in drugih oseb, ki jim je v oporoki določena kakšna korist, zahtevajo le podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so. Pri tem se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu (84. člen ZD). Dejanske ugotovitve, tudi tiste, ki se nanašajo na razlago vsebine zapisa v oporoki, ne omogočajo drugačne pravne razlage.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.