Jedro

V časopisnem članku zasebni tožilec obtožencema očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Ker v obtožbi zasebni tožilec sploh ni naveden, pritožbeno sodišče zaključuje, da zato niso bile kršene njegove osebne ali premoženjske pravice in zato nima pravnega interesa. Zato je tekel postopek brez zahteve upravičenega tožilca in je sodišče druge stopnje sodbo v tem delu razveljavilo in zavrglo obtožnico.

Izrek

Ob reševanju pritožb pooblaščenca zasebnih tožilcev Jožeta in Igorja D. se izpodbijana sodba: 1. glede kaznivega dejanja pod točko 1 po uradni dolžnosti tako spremeni, da se na podlagi 1. točke 358. člena ZKP obtožena Vojko Z. in Primož K. o p r o s t i t a obtožbe po zasebni tožbi Jožeta D., da sta trdila nekaj neresničnega, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu zasebnega tožilca Jožeta D., čeprav sta vedela, da je to, kar trdita neresnično, dejanje, pa je bilo storjeno s tiskom da sta v dnevniku "X" dne 19.09.1997 na 1. strani dnevnika pod rubriko "Danes v prilogi plus" napovedala članek na 11. strani dnevnika, ki sta ga naslovila ""Odvetnik: "Odprite mu glavo ...", in ki sta ga ponovno napovedala na 1. strani priloge "Plus", to je na 10. strani časnika "X", kjer sta ga opremila za naslovom "Odvetnik je rekel: "Odprite mu glavoĐ", v članku na 11. strani dnevnika "X", ki sta ga obdolženi Vojko Z. in obdolženi Primož K. skupaj naslovila "Odprite mu glavo" ter opremila z nadnaslovom "SODNO-ZAVAROVALNIŠKA GROZLJIVKA", pa je obdolženi Vojko Z. zapisal: "Trinajst let je minilo od nesreče, ki jo je zakrivil močno vinjen voznik brez izpita, ko je na parkirnem prostoru zbil devetletnega otroka. In po toliko letih še vedno ni končana odškodninska pravda, kajti zavarovalnica S..., pravna naslednica C..., se krčevito upira. Za najnovejši biser v tem zavlačevalskem boju je poskrbel odvetnik zavarovalnice, ko je zahteval, naj pri Denisu B., zdaj 22-letni žrtvi nesreče z operativnim posegom (Đ) ugotovijo, ali je vzrok za njegovo gluhoto res nesreča izpred trinajstih letĐ" "Kakor je grozljivo slišati, bo prav nečloveška in cinična zahteva zavarovalniškega odvetnika Jožeta D. (s polnim imenom), ki je predlog za operativni poseg tudi smelo podpisal, morda končno le pripeljala do zaključka maratonskega procesa ...". "Vrhunec je seveda čisto sveži predlog zavarovalniškega odvetnika, ki zaradi "utemeljenih pomislekov o stališču zdravniškega izvedenca predlaga ponovno operacijo oškodovanca ..." Pod naslovom: "Kdo razglablja o etiki" pa je zapisal: "Odvetniku zavarovalnice S..., ki se krčevito upira plačilu odškodnine in z različnimi manevri uspešno zavlačuje postopek, gre na roko sodišče oz. zakoni, ki to dovoljujejo. O etiki in morali seveda razglabljajo le ljudje, ki se na te stvari ne spoznajo. Pa vendar smo zadnje dni tudi med nekaterimi njegovimi (odvetnikovimi) kolegi zaznali nelagodnost. "Ali je ta človek nor?" se glasi komentar uglednjega strokovnjaka..." "Začel se je trinajsti krog (trinajsto leto) neskončnega nategovanja, izmikanja in cinizma." "Upira se tudi vsakomur, ko prebere to nezaslišano odvetnikovo zahtevo...", s čemer naj bi storila kaznivo dejanje obrekovanja po 1. in 2. odstavku 170. člena v zvezi s členom 25 KZ. 2. glede kaznivega dejanja pod točko 2 se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se po členu 352/1 točka 1 ZKP z a v r ž e o b t o ž b a po zasebni tožbi Igorja D., da sta Vojko Z. in Primož K. o zasebnem tožilcu Igorju D. raznašala nekaj, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu, dejanje pa je bilo storjeno po tisku s tem, da je obdolženi Vojko Z. v časniku "X", dne 19.9.1997 v prilogi "Plus" na strani 11 objavil članek, ki sta ga obtoženi Vojko Z. in obdolženi Primož K. skupaj naslovila "Odprite mu glavo" ter opremila z nadnaslovom "SODNO-ZAVAROVALNIŠKA GROZLJIVKA" članek pa sta obdolženca napovedala na 1. strani časnika pod rubriko "Danes v "Odprite mu glavo ..." in 1. strani priloge "Plus", to je na 10. strani časnika "X", kjer sta ga opremila z naslovom "Odvetnik je rekel: "Odprite mu glavo", v članku samem pa je obdolženi Z. med drugim zapisal: "Trinajst let je minilo od nesreče, ki jo je zakrivil močno vinjen voznik brez izpita, ko je na parkirnem prostoru zbil devetletnega otroka. In po toliko letih še vedno ni končana odškodninska pravda, kajti zavarovalnica S..., pravna naslednica C..., se krčevito upira. Za najnovejši biser v tem zavlačevalskem boju je poskrbel odvetnik zavarovalnice, ko je zahteval, naj pri Denisu B..., zdaj 22-letni žrtvi nesreče z operativnim posegom (Đ) ugotovijo, ali je vzrok za njegovo gluhoto res nesreča izpred trinajstih letĐ" "Kakor je grozljivo slišati, bo prav nečloveška in cinična zahteva zavarovalniškega odvetnika Jožeta D. (s polnim imenom), ki je predlog za operativni poseg tudi smelo podpisal, morda končno le pripeljala do zaključka maratonskega procesa ...". "Vrhunec je seveda čisto sveži predlog zavarovalniškega odvetnika, ki zaradi "utemeljenih pomislekov o stališču zdravniškega izvedenca predlaga ponovno operacijo oškodovanca ..." Pod naslovom: "Kdo razglablja o etiki" pa je zapisal: "Odvetniku zavarovalnice S..., ki se krčevito upira plačilu odškodnine in z različnimi manevri uspešno zavlačuje postopek, gre na roko sodišče oz. zakoni, ki to dovoljujejo. O etiki in morali seveda razglabljajo le ljudje, ki se na te stvari ne spoznajo. Pa vendar smo zadnje dni tudi med nekaterimi njegovimi (odvetnikovimi) kolegi zaznali nelagodnost. "Ali je ta človek nor?" se glasi komentar uglednjega strokovnjaka..." "Začel se je trinajsti krog (trinajsto leto) neskončnega nategovanja, izmikanja in cinizma." "Upira se tudi vsakomur, ko prebere to nezaslišano odvetnikovo zahtevo...", s čemer naj bi storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 1. in 2. odstavku 171. člena v zvezi s 25. členom KZ. Zasebna tožilca Jože D. in Igor D. sta dolžna plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino vsak po 100.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo na podlagi 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožena Vojka Z. in Primoža K. oprostilo obtožbe, da naj bi pod točko 1 storila kaznivo dejanje obrekovanja po 1. in 2. odstavku 170. člena v zvezi s členom 25 KZ in pod 2. točko kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 1. in 2. odstavku 171. člena v zvezi s členom 25 KZ. Odločeno je bilo še o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi se je pritožil pooblaščenec obeh zasebnih tožilcev iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZKP. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj bosta oba obtoženca spoznana za kriva kaznivih dejanj po obtožbi, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo pooblaščenca je dopolnil zasebni tožilec Jože D.. Pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe ugotavlja v delu pod točko 1 izreka sodbe, ki se nanaša na kaznivo dejanje po obtožnici zasebnega tožilca Jožeta D., da opis kaznivega dejanja ni konkretiziran in da iz njega ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po členu 170 KZ. Opis kaznivega dejanja predstavlja okvir kazensko pravne presoje zadeve. Sodišče torej ugotavlja le tista dejstva, ki so vsebovana v opisu. Opis mora vsebovati vse zakonske znake, ti pa morajo biti konkretizirani z dejstvi, ki se v postopku dokazujejo in pravno vrednotijo. Opis kaznivega dejanja po zasebni tožbi navaja zakonske znake le v abstranktnem delu, ne pa tudi v konkretnem delu opisa, kjer je navedeno le to, kako sta obtoženca napovedala in opremila z naslovom članek v časopisu ter kaj je zapisala obtoženi Vojko Z.. Iz izreka pa ni razvidno, kaj naj bi bilo neresnično v navedbah obeh obtožencev v časniku. Šele v obrazložitvi zasebnega tožilca Jožeta D. pa je navedeno, da naj bi bila neresničnost trditev obtožencev v tem, da Jože D. ni zastopal zavarovalnice, saj ni bil več odvetnik, da sta obtoženca to vedela in se zavedala, da je to, kar trdita, neresnično. Ker torej iz opisa kaznivega dejanja ne izhajajo znaki kaznivega dejanja obrekovanja, dejanje katerega sta obtoženca obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje. Zato je moralo sodišče druge stopnje oba obtoženca oprostiti obtožbe po 1. točki člena 358. ZKP. Sodišče prve stopnje je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP. Za oba obtoženca pa je oprostitev po 1. točki istega člena ugodnejša. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 1. odstavka 394. člena ZKP sodbo spremenilo po uradni dolžnosti (2. točka 1. odstavka 383. člena ZKP) in je obtoženca oprostilo po 1. točki 358. člena ZKP. V opisu kaznivega dejanja pod točko 1. izpodbijane sodbe namreč ni moč ugotoviti niti zakonskih znakov nobenega drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Glede kaznivega dejanja pod točko 2 izreka sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako iz vsebine celotnega članka, kot iz inkriminiranega besedila v opisu dejanja ne izhaja, da bi bil omenjen zasebni tožilec Igor D.. Poimensko je omenjen v tem delu le Jože D.. Kot upravičeni tožilec - zasebni tožilec - lahko nastopa le oškodovanec, to je po členu 144 ZKP tisti, kateremu je kakršna koli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Ni potrebno, da bi bila ta oseba, fizična ali pravna, izrecno imenovana. Biti pa mora razpoznavna. Kot že navedeno, pa zasebni tožilec Igor D. v opisu ni bil omenjen, niti ni bil razpoznaven. Igor D. torej ne more imeti statusa opravičenega tožilca za pregon očitanega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno po tisku. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v tem delu, to je glede kaznivega dejanja pod točko 2, po uradni dolžnosti po členu 393 ZKP razveljavilo in po 1. točki 1. odstavka 352. člena ZKP obtožbo po zasebni tožbi Igorja D., ki ni upravičen tožilec zavrglo, kot je že utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi niso podani zakonski znaki nobenega drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Pritožbi obeh zasebnih tožilcev sodišče druge stopnje glede na sprejeto odločitev po uradni dolžnosti ni obravnavalo. Zasebna tožilca sta dolžna kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino, vsak po 100.000,00 SIT. Povprečnino je sodišče druge stopnje določilo ob upoštevanju trajanja in zamotanosti pritožbenega postopka, pa tudi ob upoštevanju premoženjskih razmer obeh zasebnih tožilcev.