Jedro

Zgolj s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da naj bi tožena stranka zaposlovala nove delavce, tudi študente, tožnik ne more uspešno izpodbijati ugotovitve, da je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 1. 2009, ter zahtevke za plačilo prevoznih stroškov v višini 51.000,00 EUR, razlike v plači v višini 66.000,00 EUR, razlike v odpravnini v višini 4.200,00 EUR, razlike v dobičku v višini 14.000,00 EUR, prihranka pri telefonu v višini 1.050,00 EUR, prihranka zaradi nedobave računalnika v višini 3.900,00 EUR in neprimerne nastanitve na terenu v višini 9.000,00 EUR (vse I. točka izreka sodbe). V preostalem je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (II. točka izreka sklepa).

Zoper navedeno sodbo in sklep se je pravočasno laično pritožil tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP, tj. bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov sojenje pred spremenjeni senat. Navaja, da se sodba ne nanaša nanj, saj je v zapisu drug priimek in sicer priimek P., zato domneva, da je lahko še kakšna napaka sodbi. Ni podpisa ali parafe zapisnikarice, ki bi jamčila za pravilnost prepisa sodbe in ni podpisov obeh sodnikov porotnikov. Sodišče je razsodilo, da je odpoved zakonita, pri čemer je upoštevalo navedbe tožene stranke, čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved sta podpisala „nezakonita“ podpisnika, po enem mesecu pa je prejel še eno odpoved z isto vsebino, le da sta bila podpisana oba direktorja, kar pomeni, da je bil dvakrat odpuščen. V pritožbi navaja okoliščine ob zaposlitvi pri toženi stranki v letu 2006 (obljube tožene stranke ter imenovanje za obračunskega vodjo, čeprav je imel višjo stopnjo izobrazbe in izkušnje kot šef gradbišča, ki ni imel strokovnega izpita) ter opisuje delovne obveznosti oziroma zadolžitve, ki jih je v težkih delovnih pogojih opravljal od zaposlitve do januarja 2008 (gradnja ceste v L. v nemogočih razmerah, odreditev sestave gradbene knjige za nov odsek avtoceste S. - C., za kar je moral poiskati in plačati zunanjo pomoč, sočasno vodenje gradnje dveh avtocestnih odsekov, gradnja avtoceste in spremljevalnih cest v M.). V aprilu 2007 je tudi zbolel in bil v bolnišnici na opazovanju, zaradi psihičnih in fizičnih obremenitev je bil večkrat prehlajen v času božičnih in novoletnih praznikov 2007 - 2008. Tožena stranka zaposluje nove delavce in študente. Ker verjetno ni bil po godu šefom, se je že aprila 2007 začel scenarij, da se ga tožena stranka „znebi“. Meni, da je ostalo še veliko nejasnosti, na katere sodišče ni odgovorilo. Po izdaji sklepa o popravi sodbe opr. št. Pd 116/2009 z dne 20. 4. 2011 in ponovni vročitvi sodbe s popravljenim imenom in priimkom tožeče stranke v uvodu sodbe, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na navedbe iz prve pritožbe ter dodatno navaja, da naj tožena stranka predloži podatke o izplačanih nadurah, deležu na dobičku ter podatke o tem, koliko ur so delali kooperanti, koga so zaposlili ter opozarja na slabe pogoje dela na terenu (18 let star kontejner, 300 m oddaljen WC od pisarne, ni tekoče vode). Zadnje leto zaposlitve mu niso pošiljali elektronske pošte, ni imel dostopa do interneta. Pri toženi stranki so drugo odpoved popravili potem, ko je izjavil, da je ne bo podpisal. V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča in sklepa prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z nepravilnim zapisom tožnikovega priimka v uvodu sodbe je sodišče prve stopnje to očitno pisno pomoto popravilo s sklepom o popravi sodbe opr. št. Pd 116/2009 dne 20. 4. 2001, v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP, ki določa, da predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče je nato strankama vročilo tudi popravljen prepis sodbe. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, se v skladu s 3. odstavkom 328. člena ZPP strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V 2. pritožbi je torej tožnik lahko izpodbijal le popravljeni del sodbe, torej zapis o imenu in priimku, ne pa tudi nepopravljenega dela sodbe. Zato pritožbeno sodišče navedb iz 2. pritožbe ni upoštevalo, saj se ne nanašajo na popravek sodbe, temveč je upoštevalo le navedbe iz prve pritožbe, kljub sicer drugačnemu pravnemu pouku v popravljeni sodbi.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik neutemeljeno navaja, da bi morala sodbo podpisati oziroma parafirati sodna zapisnikarica in da bi sodbo morala podpisati tudi oba člana sodnega senata. Po določbi 127. člena ZPP se o posvetovanju in glasovanju sestavi poseben zapisnik, ki obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo. V skladu s 4. odstavkom 127. člena ZPP zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom, ki se po določbi 5. odstavka 127. člena ZPP zapre v poseben ovitek. Ker se v sodnem spisu nahaja zapisnik o posvetovanju in glasovanju (list št. 30), ZPP pa ne predvideva, da bi morala zapisnikarica in sodnika porotnika podpisati še izvirnik sodbe, ki se nahaja v sodnem spisu in pisne odpravke sodbe, ki se izdajo strankam, pritožba v tem delu ni utemeljena in ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami; v nadaljevanju: ZDR) v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog). Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče očitati nezakonitosti. Redno odpoved z dne 23. 1. 2009 sta podpisala E.W. in H.O. (A2), ki sta bila po podatkih poslovnega registra kot poslovodja oziroma direktor skupaj pooblaščena za zastopanje tožene stranke. Na odločitev o zakonitosti odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka pred tem tožniku dne 24. 1. 2009 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (B3), ki pa je nista podpisala navedena zastopnika tožene stranke. Kot odpoved pogodbe o zaposlitvi je mogoče šteti le odpoved, ki jo je tožnik prejel 9. 2. 2009 (A2), ne pa tudi tiste, ki jo je prejel 24. 1. 2009, zato tožnik neutemeljeno navaja, da mu je bila pogodba o zaposlitvi nezakonita dvakrat odpovedana.

Tožena stranka je v postopku dokazala obstoj poslovnega razloga, saj je predložila listinsko dokumentacijo, ki potrjuje njene navedbe o zmanjšanju obsega naročil v spornem obdobju od septembra 2008 do januarja 2009 (poročila vodstva za čas od septembra 2008 do januarja 2009 - B13) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je iz poslovnega razloga podala tudi drugim delavcem (S.M. - B6, S.T. - B7). Zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj poslovnega razloga oziroma sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku, zakonita. Zgolj s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da naj bi tožena stranka zaposlovala nove delavce, tudi študente, tožnik ne more uspešno izpodbijati ugotovitve, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnik ni navedel, da bi novo zaposleni delavec zasedel njegovo delovno mesto, niti ni mogoče sklepati, da bi lahko tožnikovo delovno mesto obračunskega vodje zasedali študentje.

Tožnik v pritožbi sicer izrecno ne izpodbija posameznih odločitev glede zavrnitve denarnega dela tožbenega zahtevkov, v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava, kar mora sodišče druge stopnje storiti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ni pravne podlage za ugoditev tem tožbenim zahtevkom. Glede zahtevka za plačilo razlike plače in razlike v odpravnini je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka tožniku pravilno izplačevala plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi 28. 9. 2006 (B10), zato tožnik neutemeljeno uveljavlja višjo plačilo plače, kot je bila dogovorjena, pri čemer zahtevek utemeljuje z lastno oceno o tem, koliko bi za to delo moral zaslužiti. Tožnik tudi ni dokazal obstoj dogovora o participaciji pri dobičku. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik uporabljal službeno vozilo, pri čemer je tožena stranka krila stroške goriva ter vzdrževanja, je pravilno zavrnjen tudi zahtevek za plačilo prevoznih stroškov. Zahtevki, ki se nanašajo ne neuporabo računalnika ter slabe pogoje oziroma bivanje na terenu prav tako niso utemeljeni, saj kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, tožena stranka ni bila dolžna tožniku zagotoviti računalnika oziroma dostopa do interneta, prav tako pa mu je zagotavljala bivalne pogoje na terenu. Ker ostale obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na prikaz tožnikovega dela od zaposlitve v letu 2006 do januarja 2008, niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredelilo (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).