Jedro

Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se ugovor dolžnice zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je na nepremičnino dolžnice, zavrne.

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnica pravočasno pritožbo. Meni, da je stališče sodišča, da v smislu 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaloge niso bile z ničemer dokazane, napačno, saj je iz registra AJPES-a, v katerega ima sodišče vpogled, razvidno, da je dolžnica imela ob koncu leta za 7.072,00 EUR zalog ali za boljše razumevanje trgovskega blaga. Ker ima dolžnica cvetličarsko dejavnost, je definicija trgovskega blaga nedvomno to, kar se v cvetličarni prodaja. Trditev sodišča, da ni izkazano, za kakšno blago naj bi šlo, je zato nepravilna, prav tako trditev, da ni bilo dokazano, ali trgovsko blago res obstaja v zatrjevanem znesku. Vrednost trgovskega blaga je razvidna iz podatkov AJPES-a, ki so javno dostopni. Glede na to, da gre za trgovsko blago, je odveč tudi bojazen sodišča, da se blago ne bi dalo prodati. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane odločbe tako, da se izvršba omeji samo na premičnine. Pritožbi prilaga izpisek iz AJPES-a o bilanci stanja subjekta A s.p. (priloga B1).

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da se je z dolžnico dogovoril za obročno odplačilo dolga, vendar od dolžnice kljub opominom in opozorilu, da bo izvršbo nadaljeval z novim sredstvom izvršbe, to je na nepremičnino dolžnice, ni prejel nobenega plačila. Izvršbo na premičnine dolžnice ni predlagal, saj meni, da z navedeno vrsto izvršbe ne bi dosegel poplačila svoje terjatve. Prav tako je verjetno ne bo dosegel z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnice pri organizaciji za plačilni promet, saj je od organizacije za plačilni promet pridobil informacijo, da se njegov sklep nahaja na 23. mestu. Vztraja pri opravi nepremičninske izvršbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pregled zadeve pokaže, da je upnik dne 18. 1. 2014 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na nepremičnino dolžnice. Predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom In 140/2013 z dne 11. 2. 2013. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor, katerega je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Predlaganje izvršbe z novim sredstvom izvršbe je tako v izključni dispoziciji upnika in ne sodišča, kakor je v njegovi dispoziciji tudi izbira sredstev izvršbe. S temi aktivnostmi upnik zasleduje dosego cilja, da se v postopku prisilne izterjave (čim prej) poplača. 7. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Če ugovor ni obrazložen, ga sodišče ne vroča upniku v odgovor (tretji odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s 57. členom ZIZ), temveč ga s sklepom zavrne (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Dolžnik mora torej zatrjevati pravnopomembna (relevantna) dejstva, to se pravi dejstva, ki preprečujejo izvršbo na novo sredstvo izvršbe, pri čemer morajo biti trditve o teh dejstvih konkretne in določne, dolžnik pa mora zanje predložiti dokaze.

8. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da dolžnica v ugovoru takšnih dejstev ni navedla, zato njenega ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega in utemeljenega. Dogovor o obročnem odplačevanju terjatve, sklenjen med strankama tekom izvršilnega postopka, namreč na tek izvršilnega postopka ne vpliva. Prekinitev povzroči šele odločitev sodišča o odlogu izvršbe, sprejeta na podlagi predloga upnika. Iz listin spisa ne izhaja, da bi upnik podal predlog za odlog izvršbe, zato razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe, kljub morebitnemu dogovoru o obročnem plačilu terjatve, ni podan. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, dolžnica v ugovoru obstoja dogovora tudi ni z ničemer izkazala, kot tudi ni zatrjevala in ne izkazala, da dolg v skladu z dogovorom obročno odplačuje.

9. Sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ni sledilo predlogu dolžnice v smislu četrtega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ. Dolžnica namreč ni z ničemer za verjetno izkazala (niti trdila, niti ni predložila dokazov), da ima denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet oziroma bo imela prilive na računu pri organizaciji za plačilni promet, s katerimi bo terjatev poplačana. Nasprotno, kot že ugotavlja sodišče prve stopnje, je organizacija za plačilni promet sporočila, da dolžnica na računu nima rubljivih prilivov, in da je terjatev upnika na 23. mestu v vrstnem redu poplačil. 10. Prav tako zgolj pavšalno in dokazno nepodprto je dolžnica predlagala izvršbo na trgovsko blago oziroma zaloge. Navedla je le, da je imela zaloge trgovskega blaga na dan 31. 12. 2012 v višini 7.080,39 EUR. Pri tem ni z ničemer pojasnila, za kakšno vrsto trgovskega blaga gre in kje se to blago nahaja, kot tudi ni izkazala, da to blago v času vložitve ugovora še dejansko obstaja in da bo s prodajo le-tega terjatev upnika verjetno poplačana. Kot že zgoraj obrazloženo, morajo biti trditve o pravnorelevantnih dejstvih določne, jasne in konkretne. Šele take so lahko predmet preizkusa in dokazovanja z dokazi, ki jih mora dolžnik prav tako predložiti predlogu za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe. Dolžnica zgolj z navedbami, da ima zaloge trgovskega blaga v višini 7.080,39 EUR, trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je v postopku predlaganja dovolitve izvršbe na drugo sredstvo izvršbe na dolžniku, ni zadostila, saj sodišče zgolj na podlagi teh navedb nikakor ni moglo preizkusiti njenih trditev, da bo terjatev verjetno poplačana s temi sredstvi. Sodišče prve stopnje je tudi te navedbe dolžnice utemeljeno zavrnilo.

11. Neuspešno dolžnica v pritožbi pojasnjuje, da ima cvetličarsko dejavnost, in da je trgovsko blago, ki ga je navajala v ugovoru, blago, ki se prodaja v cvetličarni, kot tudi, da vrednost tega blaga predstavljajo zaloge navedene v bilančnem stanju, ki ga prilaga k pritožbi, pri čemer še izpostavlja, da so te evidence javno dostopne, tako tudi sodišču, v registru AJPES-a. Dolžnica namreč v pritožbi ne navaja, še manj izkaže, da teh trditev, s katerimi obrazlaga, za katere premičnine gre, ni mogla brez svoje krivde navesti že v ugovoru. Te navedbe tako predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ) in so te navedbe kot take v tem postopku neupoštevne.

12. Ne glede na njihovo neupoštevnost dolžnica tudi s temi navedbami za verjetno ni izkazala, da bi bila terjatev upnika poplačana. Ker je cvetje, ki je po splošnem vedenju glavni predmet prodaje v cvetličarni, blago s kratkim rokom uporabe, bi morala dolžnica trgovsko blago - zaloge, za katere predlaga dovolitev izvršbe, določneje opredeliti po vrsti in vrednosti, kot tudi za verjetno izkazati, da gre za blago, ki ga je moč prodati ter da torej ne gre za nekurantne zaloge, in ne zgolj navesti, da gre za blago, ki se prodaja v cvetličarni.

13. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnice neutemeljena in pritožbeno sodišče jo je zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, kot tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranki nista priglasili (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).