Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločbe in sklepa disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.

Tožnik je v reviziji navajal, da disciplinskega ukrepa niso izrekli pristojni organi in je v tem kršitev materialnega prava. Nižji sodišči nista zavzeli stališč do tega vprašanja, zato je bilo treba obe odločbi razveljaviti, saj obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi materialnega prava.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločbe in sklepa disciplinskih organov toženke, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Pritožbo tožnika zoper odločbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) revizijo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve osnovne človekove pravice in smiselno predlagal, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi odločbi sodišč druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg obširnih navedb, ki nimajo nobene zveze z revizijskim predlogom, je smiselno navajal, da je bila nezakonita zahteva njemu nadrejenih delavcev, da mora kot administrator II zvijati žico, saj za to ni bilo podlage v splošnem aktu. Glede na to tožnik ni kršil delovnih obveznosti, kot sta ugotovili sodišči v navedenih odločbah. O kršitvi delovnih obveznosti tudi niso odločali pristojni organi. Prvostopni organ je bila po določbah 204. člena takrat veljavnega zakona o združenem delu disciplinska komisija in ne svet za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb, ki mu je izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavski svet, ki je potrdil odločbo omenjenega sveta, tudi ni bil pristojni organ za odločanje v disciplinskih zadevah. Pristojen je bil zbor delavcev enote, na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavcev za kršitev delovnih obveznosti z dne 3.10.1975. Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožnik je vložil revizijo zoper odločbe S, Sp, S in Sp. Revizija zoper odločbi S in Sp je bila obravnavana pod opravilno številko VIII Ips tega sodišča. Z odločbo S je bilo odločeno, da se razveljavita odločbi toženke z dne 7.4.1976 in 28.10.1976 o izreku disciplinskega ukrepa predlagatelju in da mora tožnik še naprej opravljati delo na delovnem mestu administratorja II pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče je odločbo, s katero je potrdilo odločbo sodišča prve stopnje, obrazložilo med drugim s tem, da je za odločitev v obravnavani sporni zadevi odločilnega pomena ugotovitev, da po odločbi z dne 23.7.1995 toženke, ki je postala dokončna, spada med delovne naloge administratorja II tudi izdelovanje žice za povezovanje vreč. Revizijsko sodišče je revizijo, ki je bila vložena zoper odločbo drugostopnega sodišča opr. št. Sp kot nedovoljeno zavrglo.

V tem postopku je obravnavana revizija zoper odločbi S in Sp, s katerima sta bila potrjena odločba in sklep toženke, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve osnovne človekove pravice. ZDSS v 73. členu določa pogoje za vložitev revizije zoper odločbe, ki so postale pravnomočne do uveljavitve tega zakona. Če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, kot v obravnavanem primeru, preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. 385. člen ZPP določa, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, zato je revizijsko sodišče zakonitost izpodbijane odločbe preizkusilo le zaradi zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je v teku postopka pred sodiščem prve stopnje priznal, da ni opravljal delovne naloge izdelovanje žice za povezovanje vreč. To odklanjanje delovne naloge naj bi po ugotovitvah sodišča druge stopnje trajalo približno pet tednov. Da je te naloge odklanjal, so izpovedale tudi zaslišane priče. Z zgoraj omenjenima odločbama, ki sta bili obravnavani v postopku pod opr. št. VIII Ips, je bilo pravnomočno odločeno, da spadajo med delovne naloge administratorja II - na ta dela je bil tožnik razporejen - tudi naloge izdelovanje žice za povezovanje vreč. Ker teh nalog tožnik ni opravljal, mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v skladu s 7. in 8. točko 4. člena takrat veljavnega samoupravnega sporazuma, zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Ta sporazum v drugem odstavku 7. člena določa, da se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja le zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Posebnih pogojev za izrek tega ukrepa sporazum ne omenja, kar je bilo v skladu s takratno zakonodajo. Tožnik teh ugotovitev na katerih temeljita odločbi nižjih sodišč ne izpodbija, razen okoliščine, da izdelovanje žice ni spadalo med delovne naloge administratorja II, ta navedba pa zaradi povedanega ni utemeljena. Materialno pravo glede omenjene revizijske navedbe ni bilo zmotno uporabljeno.

Utemeljene pa utegnejo biti revizijske navedbe, da o kršitvi delovnih obveznosti tožnika nista odločala pristojna organa. Sodišču prve stopnje, ki je poslalo spis revizijskemu sodišču, kljub urgenci ni uspelo dobiti disciplinskega spisa. Iz podatkov spisa pa je razvidno, da je disciplinski ukrep na prvi stopnji izrekel svet za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb, ugovorni organ pa je bil delavski svet. Odločba oziroma sklep sta bila izdana 30.6.1977 in 12.9.1977. Takrat je že veljal zakon o združenem delu (ZZD - Uradni list SFRJ, št. 53/76 z dne 3.12.1976). Zakon je začel veljati osem dni po objavi v uradnem listu. Ta zakon določa, da odloča o disciplinskih zadevah na prvi stopnji disciplinska komisija, kot ugovorni organ pa delavski svet. V prvem odstavku 660. člena je zakon o združenem delu določal, da morajo organizacije prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve. Iz spisa ni razvidno, ali in kako je toženka upoštevala to določilo. V spisu je samoupravni sporazum o odgovornosti delavcev za kršitev delovnih obveznosti z dne 3.10.1975, ki v 10. členu določa, da na prvi stopnji o kršitvah delovnih obveznosti odločajo komisije delovnih enot, na drugi stopnji pa zbori delavcev delovnih enot. Iz spisa ni razvidno, kateri organi so odločali v skladu z internimi splošnimi akti, o kršitvah delovnih obveznosti delavcev, ki so delali v delovni skupnosti skupnih služb. Sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih odločbah nista zavzeli nobenega stališča o tem, ali je v obravnavanem primeru odločal pristojni organ, revizija pa uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava prav glede okoliščine, da sta odločala o kršitvah delovnih obveznosti tožnika nepristojna organa.

Po drugem odstavku 395. člena ZPP ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji, če ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nižji sodišči sta materialno pravo zmotno uporabili, ker nista ugotovili, ali sta o kršitvah delovnih obveznosti tožnika odločala pristojna organa. V skladu s tem zakonitim določilom je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo odločbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP in ZZD uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).