Jedro

Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 1.377,00 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je relevanten za odločitev o reviziji, zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 759.096,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2003 do plačila (III/ točka izreka). Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bila dolžna tožena stranka poravnati dolg do tožeče stranke v višini 469.389,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z izvedbo grafičnih del in storitev (oblikovanje, priprava za tisk, filmi, fotoliti, reklamna gradiva, vse vrste tiskovin), ki bi jih bila tožeča stranka dolžna mesečno naročati pri toženi stranki, tožena stranka pa izvesti po konkurenčnih cenah, to je po povprečni ceni vsaj dveh, s strani tožeče stranke pridobljenih ponudb konkurenčnih družb za posamezno naročilo, pri čemer bi takšen način poravnave dolga veljal za čas največ dveh let po pravnomočnosti sodbe, po preteku roka pa bi se dolg poravnal v denarnem znesku (IV/ točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v zgoraj navedenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila tožeča stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, »da reviziji ugodi in spremeni izpodbijani sodbi sodišča druge in prve stopnje tako, da ugodi primarnemu ali podrednemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke, oziroma podrejeno, da razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje, toženi stranki pa naloži povračilo vseh priglašenih stroškov postopka, vključno s stroški revizije, vse v osmih dneh pod izvršbo«. Pri tem priglaša stroške revizije.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Pri tem priglaša stroške odgovora na revizijo.

5. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D). Zato se po drugem odstavku 130. člena ZPP-D nadaljuje po določbah ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

Relevantno dejansko stanje.

6. Sodišči druge in prve stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - pravdni stranki [tožeča stranka kot prodajalka in tožena stranka kot kupka] sta sklenili prodajno pogodbo za nepremičnino [z dne 28. 6. 1999] (priloga A2), s katero je bilo (med drugim) dogovorjeno, da se del kupnine pobota z grafičnimi deli in storitvami tožene stranke po naročilu tožeče stranke; - tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi tožena stranka grafične storitve in dela zaračunavala po nekonkurenčnih cenah; - pravdni stranki sta se pobotnega načina plačevanja obveznosti posluževali v času več kot dve leti po sklenitvi pogodbe, vsaj do konca februarja 2002. Presoja utemeljenosti revizije.

7. V 2. alineji III. točke prodajne pogodbe je bilo določeno, da se kupec zaveže plačati „preostali del kupnine v višini 1,750.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije v obliki pobota s svojimi grafičnimi deli in storitvami (oblikovanje, priprava za tisk, filmi, fotoliti, reklamna gradiva, vse vrste tiskovin) po naročilu prodajalca“; v V. točki prodajne pogodbe pa je bilo določeno, da pogodbeni stranki ocenjujeta, „da bo pobot iz 2. alineje III. točke te pogodbe izvršen sukcesivno v obdobju okvirno dveh let, pri čemer se kupec zavezuje, da bo vsako grafično delo in storitev zaračunal po konkurenčni ceni, prodajalec pa se zavezuje, da bo vsa grafična dela in storitve naročal pri kupcu (oblikovanje, priprava za tisk, filmi, fotoliti, reklamno gradivo in vse vrste tiskovin). V primeru kupčevega nespoštovanja načela konkurenčnih cen lahko prodajalec odstopi od pobotnega izvrševanja plačila kupnine. V takem primeru sta pogodbeni stranki sporazumni, da kupec nepobotani del kupnine plača najkasneje v roku dveh let, šteto od sklenitve te pogodbe, s pripadajočo letno obrestno mero D + 5% v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.“

8. Iz zgoraj citiranih določil prodajne pogodbe je razvidno, da je (bila) izpolnitev tožene stranke (plačilo preostanka kupnine z opravo njenih storitev) odvisna od naročila tožeče stranke. Tožnica se je v tožbi sklicevala, da je odstopila od pobotnega izvrševanja plačila kupnine, ker je toženka storitve zaračunavala po nekonkurenčnih cenah (stran 4 tožbe). Ker tožeča stranka tega dejstva ni uspela dokazati, sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da ni bila upravičena odstopiti od dogovorjenega načina izpolnitve obveznosti. Njune presoje ne more omajati niti revizijsko sklicevanje na upravičenost tožnice do odstopa od pogodbe zaradi poteka „okvirnega“ pogodbenega roka dveh let od sklenitve pogodbe. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj (na katere je revizijsko sodišče vezano) namreč izhaja, da sta se stranki posluževali „pobotnega“ (pogodbeno dogovorjenega) plačevanja obveznosti še v času po preteku tega roka; navedeno pa kaže na voljo obeh strank po ohranitvi dogovorjenega načina izpolnitve obveznosti v veljavi, ne pa morebiti na namero tožeče stranke, da bi pogodbo v tem delu razdrla. Upoštevaje razloženo, revizijsko sodišče pritrjuje odločitvi sodišč nižjih stopenj, da ob veljavnem, pogodbeno dogovorjenem načinu izpolnitve plačila preostanka kupnine s toženkinimi storitvami, ni utemeljen (primarni) tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo kupnine.

9. Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.

Odločitev revizijskega sodišča. 10. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe (ki so bile po njegovi materialnopravni presoji) odločilnega pomena. Ker so se te izkazale za neutemeljene in ker ni zasledilo zmotne uporabe materialnega prava izven okvirov revizijskih navedb, na kar je bilo revizijsko sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo (I. točka izreka). Revizijsko sodišče ob tem pripominja, da njegova odločitev v tej zadevi ne vpliva na dolžnost tožene stranke izpolniti preostanek pogodbene obveznosti.

11. Odločitev o stroških revizije temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (II. točka izreka). Istočasno pa mora nasprotni stranki povrniti priglašene stroške revizijskega odgovora, ki znašajo 3000 točk oziroma 1.377,00 EUR (III. točka izreka).