Jedro

Ker je delodajalec tožnika odjavil iz zavarovanja v času pripora, je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati, ne da bi za to obstajal katerikoli veljaven razlog iz 75. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6.4.2004 nezakonita, da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da je tožena stranka dolžna tožnika sprejeti nazaj v delovno razmerje in mu za nazaj priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 1.4.2004 dalje. Kar je tožnik zahteval več, je sodišče zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, spremenilo je samo datum v peti točki izreka tako, da je datum "od 1.4.2004 dalje" nadomestilo z datumom "od 1.4.2004 do 6.4.2004 in od 3.6.2004 dalje".

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ne pove, zakaj ni uporabilo določb 51. člena ZDR. Zato izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik je sam odstopil od pogodbe o zaposlitvi, ker po petih dneh ni prišel nazaj na delo. Pri tem sodišče ni upoštevalo, da tožnik dejansko opravlja delo taksista, kar je tožena stranka dokazovala. Sodišče sicer ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, čeprav bi prav z izvedbo tega dokaza bilo dokazano, da je tožnik tisti, ki je delo odklonil. Ker ta dokaz ni bil izveden, je sodišče kršilo določbe ZPP. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Ni jasno, na kakšno uporabo določbe 51. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) misli revizija, niti v katero smer naj bi sodišče pojasnilo razloge, da ne bi bilo po mnenju tožene stranke bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in bi izpodbijano sodbo bilo mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz obrazložitve, uporabilo določbe prvega odstavka 51. člena ZDR in pravilno ugotovilo, da delavcu, ki zaradi pripora ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, pogodba o zaposlitvi ne preneha in je delodajalec ne sme odpovedati. Ni ugotovilo, da delodajalec v takem primeru pogodbe o zaposlitvi tudi ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. Sodišče druge stopnje pa je ta člen uporabilo v obsegu pritožbe tožene stranke (kjer je ta s pritožbo uspela) in tožniku za čas suspenza, razen obstoja, ni priznalo pravic iz delovnega razmerja. Zato očitek, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ni sprejemljiv, saj je izpodbijano sodbo glede tega očitka v celoti mogoče preizkusiti.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot jo predvideva prvi odstavek 86. člena ZDR, v spornem primeru sploh ni bilo. Odjava tožnika iz delovnega razmerja, ki jo je tožena stranka opravila 14.5.2004 za nazaj od 6.4.2004, seveda ne pomeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pomeni samo, da je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja, ne da bi obstajal katerikoli veljaven razlog iz 75. člena ZDR. Vendar v zvezi s to odločitvijo oziroma ugotovitvijo sodišča ni bilo ugovorov, zato je revizijsko sodišče tudi ni posebej preizkušalo, niti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti glede uporabe materialnega prava. Glede pravilne uporabe materialnega prava ta preizkus niti ni bil potreben, ker na pravilnost odločitve nižjih sodišč ni vplival. Tožena stranka je nezakonito prekinila pogodbo o zaposlitvi z odjavo tožnika iz zavarovanja dne 14.5.2004, kar je storila v času, ko po izrecni določbi prvega odstavka 51. člena ZDR pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati niti je delodajalec ne sme odpovedati. Zaradi odjave iz zavarovanja, kar pomeni prenehanje delovnega razmerja, tožnik po prihodu iz pripora zato sploh ni imel možnosti, da bi se vrnil na delo, kar mu sicer očita tožena stranka, razen če bi se tožena stranka z njim ustrezno dogovorila za rešitev zadeve, do česar pa ni prišlo. Zato so neutemeljene trditve tožene stranke, da se tožnik ni vrnil na delo, da je sam odpovedal delovno razmerje oziroma da na črno dela drugod. Nobeno izvajanje dokazov v zvezi s temi trditvami ne bi moglo spremeniti ugotovitve, da je tožena stranka tožnika odjavila iz delovnega razmerja v času pripora, ko za to ni imela pravne podlage, kasneje pa ni uporabila možnosti za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (kar bi sicer lahko le v primeru, če tožnika prej ne bi brez pravne podlage odjavila iz delovnega razmerja).

Ker je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izpeljala tožena stranka, izvedeno brez pravne podlage, njeni reviziji ni bilo mogoče ugoditi, saj je bila odločitev sodišča druge stopnje pravilna.

Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.