3. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Smoleta, Ljubljana, na seji 3. marca 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper:

– sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 16278/2010 z dne 27. 1. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 16278/2010 z dne 4. 10. 2018,

– poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I IKZ 16287/2010 z dne 1. 6. 2020 in

– ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o predlogu za odlog izvrševanja kazni zapora, podanem v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 16278/2010 z dne 4. 10. 2018 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v 1. točki izreka tega sklepa navedeni določbi Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki urejajta možnost odloga oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni zaradi vsebine vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Zatrjuje, da izvrševanje zaporne kazni pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti krši človekove pravice.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena in s 25. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – KZ) obsojen na zaporno kazen treh let in šestih mesecev. Z ustavno pritožbo izpodbija tudi poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani na prestajanje zaporne kazni ter ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o predlogu za odlog izvrševanja kazni zapora, podanem v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Pritožnik meni, da mu je bila z navedenimi akti in ravnanjem sodišč kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.

4.Ustavno sodišče se je z vprašanjem ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena ZKP že ukvarjalo. Z odločbo št. U-I-409/19, Up-1455/19 z dne 8. 12. 2022 (Uradni list RS, št. 7/23) je ugotovilo, da navedeni določbi nista v neskladju z Ustavo, da pa je ZKP v neskladju z Ustavo, ker obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi že odločilo o ustavnopravnih vprašanjih, ki so vsebina te pobude. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda tudi ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki bi terjala odločitev Ustavnega sodišča, zato je pobudo zavrnilo (1. točka izreka). Pri tem se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.

5.Pritožnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočno obsodilno sodbo, še preden je Vrhovno sodišče odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v tem delu zavrglo, ker izredna pravna sredstva niso izčrpana (prva alineja 2. točke izreka). Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani na prestajanje zaporne kazni zavrglo, ker ta poziv ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi (druga alineja 2. točke izreka). Iz istega razloga je zavrglo tudi ustavno pritožbo zoper ravnanje sodišč (tretja alineja 2. točke izreka). Ustavno sodišče namreč ni pristojno neposredno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja državnih organov.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ter pete in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-211/13, Up-736/13 z dne 9. 10. 2013.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-1742/07, U-I-153/07 z dne 24. 5. 2007.