Jedro

Tožnik je pri prvostopnem organu vložil zahtevo za vračilo plačanega DMV in v navedeni vlogi navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti. Davčni organ je tako potrdilo tudi pridobil iz podatkov navedenega potrdila pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke 5. člena ZDMV (iz pridobljenega potrdila o skupnem gospodinjstvu ne izhaja, da bi tožnik živel v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več otroki, ki še niso dopolnili 18 let).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se zahtevku tožnika z dne 30. 9. 2009 za vračilo davka na motorna vozila (DMV) ne ugodi. Iz izreka navedene odločbe izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe ter da tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, davčnemu organu pa posebni stroški niso nastali.

Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik dne 30. 9. 2009 pri davčnem organu vložil zahtevek za vračilo DMV in priložil fotokopijo računa A. d.o.o. z dne 15. 9. 2009 in fotokopijo prometnega dovoljenja. Iz 2. točke 5. člena Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/2006, ZDMV-UPB2, v nadaljevanju ZDMV) izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve.

Iz vloženega zahtevka in priložene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je tožnik pridobil novo cestno motorno vozilo, znamke Mitsubishi, tip Grandis, ki ima 7 sedežev. Iz potrdila iz gospodinjske evidence z dne 12. 10. 2009 izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu z enim otrokom mlajšim od osemnajst let, iz potrdila B. d.o.o. z dne 6. 10. 2009 izhaja, da znaša znesek DMV od navedenega kupljenega cestnega motornega vozila 1.066,56 EUR. Na podlagi predloženih dokazil je davčni organ ugotovil, da za navedeno motorno vozilo niso izpolnjeni pogoji za vračilo DMV in sicer ni izpolnjen pogoj iz 5. člena ZDMV, kjer je določeno, da mora zavezanec za davek živeti v skupnem gospodinjstvu z najmanj tremi otroci mlajšimi od osemnajst let. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je pritožbeni organ zavrnil. Ugotavlja, da je iz spisu priloženega računa z dne 15. 9. 2009 razvidno, da je obveznost plačila po navedenem računu zapadla 15. 9. 2009, na dan dobave, iz prometnega dovoljenja za isto vozilo pa je razvidno, da je bilo registrirano na tožnika 15. 9. 2009. Iz navedenega nesporno izhaja, da je tožnik motorno vozilo pridobil 15. 9. 2009. Navedeni datum je tako šteti kot dan nakupa vozila, kar pomeni, da je pomembno, da so na ta dan izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni za upravičenje do oprostitve DMV. Na nakup vozila je vezan tudi rok pred iztekom katerega se vozilo ne sme odtujiti, saj je v nasprotnem primeru potrebno plačati razliko do polnega zneska davka. Sklicuje se na določbo 2. točke 5. člena ZDMV, v katerem je izrecno naveden pogoj, ki mora biti izpolnjen za dosego oprostitve, le ta pa se uveljavlja na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V takem potrdilu mora biti oseba (roditelj), ki uveljavlja oprostitev po 2. točki 5. člena ZDMV navedena, skupaj z otroci (najmanj trije, ki še niso dopolnili 18 let) kot člani gospodinjstva, sicer ni izpolnjen zakonsko predpisan pogoj. Prvostopni organ je preveril pri Upravni enoti Ljubljana s kom živi tožnik v skupnem gospodinjstvu, iz podatkov le tega pa izhaja, da je bil tožnik prijavljen v Ljubljani, na ..., z C.C. (nosilko; tožnik je njen zet) ter D.D. (sinom nosilke). V skupnem gospodinjstvu s tremi otroci (E.E., F.F. in G.G.) pa je tožnik od 7. 1. 2010, kot to izhaja iz potrdila iz gospodinjske evidence z dne 7. 1. 2010, ki ga je tožnik predložil naknadno, po podani pritožbi. Glede na navedeno izhaja, da tožnik ni izpolnil vsaj enega izmed pogojev za dosego oprostitve oziroma vračila DMV po določilih 2. točke 5. člena ZDMV. Iz navedenih razlogov pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zavrača, saj tožnik ni predložil potrdila o skupnem gospodinjstvu v času nakupa vozila oziroma je dejansko stanje glede skupnega gospodinjstva uredil šele po izdaji izpodbijane odločbe.

Tožnik vlaga tožbo, ker meni, da je bilo v zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno. Meni, da izpolnjuje vse pogoje za vračilo plačanega DMV. Tožnik je vozilo kupil 15. 9. 2009. Upravna enota je davčnemu organu 12. 10. 2009 posredovala napačne podatke in imenovala D.D. za sina tožnika, ki pa je dejansko tožnikov svak. Dne 7. 1. 2010 je tožnik urejal zmedo na upravni enoti, vendar navedeni organ ponovno posreduje napačne podatke in izda potrdilo z dnem 7. 1. 2010. Iz navedenega potrdila je tako res možno razbrati, da je tožnik urejal stalno bivališče šele po nakupu motornega vozila. Tožnik je zato moral ponovno na upravno enoto, ki mu je izdala pravilno potrdilo o prijavi stalnega prebivališča od 4. 8. 2009 dalje, kar pa je pred datumom nakupa vozila (15. 9. 2009). Tožnik prilaga navedeno potrdilo. Tožnik meni, da je tako razvidno, da živi v skupnem gospodinjstvu na ... z ženo in tremi otroki (H.H., F.F., G.G., E.E.) ter C.C. (nosilka, tožnikova tašča) in D.D. (tožnikov svak). Zaradi vseh omenjenih napak Upravne enote Ljubljana in posledično negativne odločitve, tožnik prosi, da sodišče v predmetni zadevi korektno odloči. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi prvostopne in drugostopne odločbe. Glede potrdila, ki ga tožeča stranka prilaga tožbi, ugotavlja, da le to ne potrjuje, da je bila tožeča stranka v času nakupa predmetnega vozila v skupnem gospodinjstvu s tremi otroci, ki še niso dopolnili 18 let. Potrdilo, ki ga tožnik prilaga tožbi, zgolj dokazuje stalno prebivališče tožeče stranke, ne pa tudi skupnega gospodinjstva s tremi otroci, ki še niso dopolnili 18 let. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopnega organa in tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa še dodaja: Nima prav tožnik, ko trdi, da v času nabave vozila izpolnjuje pogoje za vračilo plačanega davka za vozilo, ki je predmet navedenega postopka, po 2. točki 5. člena ZDMV. Slednji določa, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja s povračilom plačanega davka pri pristojnem davčnem organu na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve.

V konkretni zadevi je prvostopni organ potem, ko je pridobil potrdilo, da v skupnem gospodinjstvu s tožnikom živi C.C. in D.D., tožnikovo zahtevo zavrnil. Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo in davčnemu organu priložil novo potrdilo iz gospodinjske evidence z dne 7. 1. 2010, iz katerega izhaja, da je prijavljen v gospodinjski evidenci z ženo in tremi otroki, pri čemer pa je kot datum včlanitve naveden 7. 1. 2010. Glede na to, da je bilo predmetno vozilo kupljeno 15. 9. 2009, tudi po presoji sodišča v zadevi ni mogoče upoštevati podatkov, ki se nanašajo na kasnejše obdobje.

Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je tožnik pri prvostopnem organu vložil zahtevo za vračilo plačanega DMV in v navedeni vlogi navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti. Davčni organ je tako potrdilo tudi pridobil (z dne 12. 10. 2009), iz podatkov navedenega potrdila pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke 5. člena ZDMV (iz pridobljenega potrdila o skupnem gospodinjstvu ne izhaja, da bi tožnik živel v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več otroki, ki še niso dopolnili 18 let).

Neutemeljeno je sklicevanje tožnika v tožbi, da je potrdilo o skupnem gospodinjstvu napačno, ter sklicevanje na potrdilo o stalnem prebivališču, ki ga prilaga k tožbi, in iz katerega izhaja, da ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče v naslovu ..., ter da je datum prijave navedenega prebivališča 4. 8. 2009. Navedeno potrdilo zgolj dokazuje stalno prebivališče tožnika, ne pa tudi skupnega gospodinjstva s tremi otroci, ki še niso dopolnili 18 let. Potrdila po 179. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP) izdajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. V konkretni zadevi izdano potrdilo potrjuje podatke kot izhajajo iz evidence registra stalnega prebivalstva. Ker so podlaga za izdajo navedenega potrdila podatki iz evidence registra stalnega prebivalstva, tožnik v tem postopku ne more izpodbijati verodostojnosti navedenega potrdila. Tožnik lahko ob izpolnitvi pogojev iz 4. odstavka 180 a. člena ZUP zahteva spremembo navedenega potrdila. Četrti odstavek 180 a. člena ZUP določa, da če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana na podlagi 179. člena ali 180. člena tega zakona ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Spremembo potrdila lahko torej izda le organ, ki je potrdilo izdal. Tožnik pa spremenjenega potrdila ni predložil. V navedenem postopku je bil davčni organ dolžan upoštevati izdano potrdilo in na podlagi navedenega potrdila, ki ga predpisuje 2. točka 5. člena ZDMV, v zadevi odločiti. Ker tožnik v obravnavanem postopku ne more izpodbijati verodostojnosti omenjenega potrdila, sodišče zavrača tožnikove navedbe, da je predmetno potrdilo napačno in tožnikovo sklicevanje na potrdilo o stalnem prebivališču, saj s slednjim ne more izpodbijati verodostojnosti navedenega potrdila.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.