Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev, odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi kratko navaja, da je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju, zato ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih sredstev in ima blokirano premoženje s strani bank oziroma nima prostih likvidnostnih sredstev. Trdi še, da je sodišče odločalo brez izpolnjene procesne predpostavke, t. j. izjave o premoženjskem stanju. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

5. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Sodišče ugodi predlogu za oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1). Ob tem zakon še določa, da samostojni podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR če pa je taksa višja od 44,00 EUR, morata plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa sta lahko oproščena (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse niso izpolnjeni, je po presoji sodišča druge stopnje pravilna. Dolžnik je v prvotnem predlogu (enako kot v pritožbi) navedel le, da ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih sredstev in ima blokirano premoženje s strani bank, ter da je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju. Kakšnih drugih trditev (o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem) stanju ni podal. Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc, t. j. vpogledu na AJPES (le te podatke je namreč lahko pridobilo iz javno dostopnih evidenc), ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom, saj čisti dobiček za leto 2019 znaša 9.700,84 EUR, bilančni dobiček pa 30.270,96 EUR. Prav tako je še ugotovilo, da odprti transakcijski račun na dan vpogleda ni blokiran kot je to zatrjeval dolžnik. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse (55,00 EUR), ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju (t. j. dolžniku), da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje – še posebej, ker gre v danem primeru za plačilo zelo nizkega zneska sodne takse – ogroženo. Predlagatelj pa v zvezi z navedenim v predlogu ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, niti ni za to predlagal predlagal dokazov, sodišče pa skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

7. Dolžnik tudi nima prav, ko trdi, da je izjava o premoženjskem stanju formalna predpostavka za odločanje o njegovem predlogu, saj veljavni ZST-1 izjave o premoženjskem stanju niti ne določa več in je z uveljavitvijo novele ZST-1C1 tudi prenehal veljati Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.

8. Pritožbene trditve o tem, da rok za plačilo sodne takse ne more teči pred pravnomočnostjo odločitve o oprostiti plačila sodne takse sicer držijo. Vendar je sodišče prve stopnje v tem delu obrazložitve zgolj opozorilo, da v kolikor sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse – pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe – naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga. Dolžnik je sicer v 1. 2. 2021 vloženi vlogi zoper plačilni nalog z dne 5. 11. 2020 podal tudi ugovor, o čemer bo sodišče prve stopnje še moralo odločiti.

9. Glede na navedeno, pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 30/2016 z dne 25. 4. 2016.