Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se stečajnega dolžnika poziva, da v roku treh mesecev po prejemu sklepa izprazni nepremičnino, to je stavbo št. ..., ki stoji na parcelah z ID znakom: parcela št. 5 k. o. ... v lasti stečajnega dolžnika do 1/1 in parcela št. 6 k. o. ... v lasti stečajnega dolžnika do 1/1, ki je predmet prodaje in jo izroči upravitelju.
2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. V pritožbi med drugim navaja, da je dolžnikova žena A. A. sodelovala pri gradnji in obnavljanju objektov ter sofinancirala gradnjo, zato ji po zakonu pripada polovica vsega v zakonu pridobljenega premoženja. Prav tako navaja, da je z mamo B. A., skupaj s tedaj še živečim očetom C. A., sklenil pogodbo o preužitku, zato ima na omenjenem naslovu zagotovljeno prebivališče. Meni, da je potrebno določiti deleža žene in mame na navedenem premoženju, ki ne moreta biti predmet prodaje.
3. Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril. Navaja, da mu stečajni dolžnik ni predložil pogodbe o preužitku, ki bi morala biti na podlagi 567. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; nadalje OZ) sklenjena v obliki notarskega zapisa. Kot izhaja iz zemljiške knjige je na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju iz leta 2003 stečajni dolžnik po smrti svojega očeta postal lastnik navedenih parcel, na katerih niso vpisane niti osebne služnosti niti stvarna bremena.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu dolžniku na podlagi drugega odstavka 395. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) naložilo izpraznitev nepremičnine, to je stavbe v kateri živi. Stečajni dolžnik izpraznitvi nepremičnin nasprotuje z navedbami, iz katerih smiselno izhaja, da naj bi nepremičnina predstavlja skupno premoženje stečajnega dolžnika in njegove žene. Navaja tudi, da ima z mamo sklenjeno pogodbo o preužitku ter da je slednja zaradi navedenega upravičena do bivanja v navedeni nepremičnini.
6. Kot izhaja iz povzetih pritožbenih navedb, je pritožnik v pritožbi navedel več ugovorov, ki še niso bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje. V zvezi z ugovorom glede skupnega premoženja je v petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika (Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami; nadalje DZ) uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je potrebno ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.1 Prav tako bi lahko bile pravno relevantne pritožbene navedbe glede sklenjene pogodbe o preužitku. Kot izhaja iz 566. člena OZ je v primeru, če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).2
7. V pritožbi zatrjevana dejstva predstavljajo dovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Do navedenih ugovorov pritožnika se bo moralo najprej opredeliti sodišče prve stopnje, saj to še ni ugotavljalo pravnorelevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi dolžnikove pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje lahko naprej pozove stečajnega upravitelja, da poda dodatna pojasnila v zvezi z dolžnikovimi ugovori, možnost izjave v zvezi s podanimi pojasnili stečajnega upravitelja pa naj da nato še dolžniku.
8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
1 S. Ahlin Doljak, Uporaba 83. člena Družinskega zakonika (določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju) v stečajni praksi, Revija Odvetnik št. 100/2021, z dne 14. 9. 2021. 2 V stečajnem postopku prenehajo stvarna bremena, če so bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka (2. alineja 3. točke prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP).