Jedro

Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 109/2020-6 z dne 17. 6. 2020. V obrazložitvi se sklicuje na 5. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katero se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s pravnimi sredstvi zoper navedeno sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 73/2020-2 z dne 11. 5. 2020. Ker taka prošnja na podlagi določbe 5. alineje 8. člena ZBPP ni dovoljena, jo je organ za brezplačno pravno pomoč po 37. členu ZBPP zavrgel. 2. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da zakon nikjer ne določa, da brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči že iz razloga, ker potem upravičenci brez opravljenega državnega pravniškega izpita sploh ne bi imeli pravice vložiti pritožbe na Vrhovno sodišče oziroma če bi jo, bi bila ta zavržena kot nedovoljena. Tako bi bila upravičencu kršena pravica do sodnega varstva. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje glede nadaljnjega uveljavljanja pravnih sredstev, zato tožena stranka ni imela pogojev za uporabo 8. člena v zvezi s 37. členom ZBPP. Predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev temelji na določbi pete alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 6. V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik želi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. II U 109/2020-6 z dne 17. 6. 2020, s katero je bilo odločeno o tožnikovi tožbi zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS št. Bpp 73/2020-2 z dne 11. 5. 2020, torej odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede tega pa citirano določilo pete alineje 8. člena ZBPP izrecno določa, da se v tovrstnih zadevah brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka navedeno zakonsko določbo pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabila in tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more ovreči. Drži sicer, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 109/2020-6 z dne 17. 6. 2020, torej glede možnosti vložitve pravnih sredstev zoper to sodbo, vendar pa se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi). Drugačna stališča tožeče stranke so v nasprotju s citirano materialnopravno podlago in je po obrazloženem odločitev, da se tožnikova prošnja kot nedovoljena zavrže, pravilna (1. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP).

8. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).