Jedro

Ker je tožena stranka zoper sklep o zavrnitvi predloga vložila pritožbo, ki je suspenzivno sredstvo, pritožbeno sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo, začneta rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep

1.) v II. točki izreka spremeni tako, da petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse v znesku 165,00 EUR in osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog X Pg 79/2018 z dne 9. 7. 2019 začneta znova teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

2.) V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjeni I. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 31. 7. 2019 za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka). Z II. točko izreka je določilo, da petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse v znesku 165,00 EUR in rok za ugovor zoper plačilni nalog z dne 9. 7. 2019 začneta znova teči naslednji dan po vročitvi sklepa.

2. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila, kot navaja, iz vseh ugovornih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (pravne osebe ni mogoče oprostiti v celoti), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Pritožnica ni konkretizirano izpodbijala dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem finančnem in premoženjskem stanju, ki jih je sodišče prve stopnje oprlo na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018, izkaza poslovnega izida na dan 31. 12. 2018 in izpisa prometa stanja na toženkinem transakcijskem računu.1 V pritožbi je navedla le, (1) da sodišče navaja napačna dejstva glede dolžnika, (2) da sta dobiček in likvidnost različna pojma in (3) da se trenutno nahaja v globokih likvidnostnih težavah. Predlagala je svoje zaslišanje.

6. Tožena stranka z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zmogla niti trditvenega bremena2 glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka, ki želi doseči taksno olajšavo, mora ponuditi take trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa tožena stranka, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje prejema prilive in razpolaga s premoženjem, ki znatno presega znesek odmerjene sodne takse (165,00 EUR), ni storila. Pavšalno je zatrjevala le, da je v likvidnostnih težavah. Zato je odločitev sodišča prve stopnje iz I. točke izreka pravilna.

7. Tretji odstavek 14.a člena ZST-1 določa, da v primerih, ko sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Ker je tožena stranka zoper sklep o zavrnitvi predloga vložila pritožbo, ki je suspenzivno sredstvo, pritožbeno sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo, začneta rok za plačilo takse in rok3 za ugovor zoper že izdani plačilni nalog teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano II. točko izreka spremenilo tako, kot izhaja iz I.1. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdilo (I.2. točka izreka tega sklepa), (2. točka 365. člena ZPP).

8. Čeprav je tožena stranka s pritožbo delno uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbi je bilo namreč delno ugodeno le iz razloga, ker je bilo treba določiti nov začetek teka roka za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog. Zato je njen uspeh v pritožbenem postopku le navidezen.

1 Na podlagi teh listin je sodišče prve stopnje ugotovilo, (1) da tožena stranka razpolaga z dolgoročnimi sredstvi v višini 21.978,60 EUR in kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v višini 720.584,76 EUR, (2) da je bilančni dobiček tožene stranke na dan 31. 12. 2018 znašal 2.669,99 EUR in (3) da je tožena stranka 31. 7. 2019 na svoj transakcijski račun prejela prilive v skupni višini 20.000,00 EUR, iz katerih bi lahko plačala odmerjeno sodno takso. 2 Prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. 3 Po določilu 34.a člena ZST-1 znaša rok za ugovor 8 dni od vročitve naloga.