Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo, opr. št. I 98/15713 z dne 14.4.1998, saj upnik svojemu predlogu za izvršbo ni predložil izvršilnega naslova, iz katerega bi izhajala obveznost dolžnika.
Zoper sklep se pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik navaja, da je vložil predlog zoper dolžnika, ker je ta družbenik in za dolgove družbe subsidiarno odgovarja. Pogoji za subsidiarno odgovornost so izpolnjeni, saj je upnik najprej vložil predlog za izvršbo zoper družbo, a je bila ta neuspešna. Dolžnik je sicer družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, vendar pa odgovarja v skladu s posebno določbo 6. odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD. Upnik meni, da gre v tem primeru za z zakonom dovoljeno odstopanje od načela formalne legalitete, ki daje podlago za presumpcijo prehoda obveznosti v smislu 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenih navedb najprej ugotavlja, da pogoji iz 24. člena ZIZ v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
Sodišče lahko v skladu z navedeno določbo izvršbo dovoli tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenešen ali je na drug način prešel nanj. Kadar pa to ni mogoče, se prenos dolga dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. V obravnavani zadevi upnik prehoda obveznosti ne dokazuje z nikakršno listino, marveč se sklicuje na zakon. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da tako široka razlaga 24. člena ZIZ v tem primeru ne pride v poštev. Na podlagi splošnih in abstraktnih zakonskih pravil, ki jih citira pritožnik ni mogoče zaključiti, da je obveznost družbe prešla na dolžnika. Drži sicer pritožbena navedba, da po 580/6 čl. ZGD tiste kapitalske družbe v zasebni lastnini, ki se ne uskladijo z določbami ZGD v rokih, ki jih določata drugi in četrti odstavek istega člena, odgovarjajo kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik. Vendar pa je uporaba navedene določbe odvisna od dejanskega vprašanja, ali se je družba statusno preoblikovala tako, kot ji nalaga zakon. Šele v tem primeru je moč govoriti, da je obveznost družbe prešla na družbenika. Iz tega razloga zakonska določba, ki jo citira pritožnik, ne more nadomestiti listine, kakršno v dokaz prehoda obveznosti zahteva 24. člen ZIZ.
Poleg tega pa pritožbeno sodišče še pripominja, da ZIZ v 25. členu vsebuje specialne določbe glede izvršbe proti družbeniku. Le-te se nanašajo na družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe. Dolžnik pa je družbenik družbe z omejeno odgovornostjo in torej samo po sebi ni osebno odgovoren. Uporaba analogije v obravnavani zadevi ni mogoča, kajti za razliko od osebno odgovornega družbenika, bi bil dolžnik v tej zadevi osebno odgovoren za dolgove družbe šele v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 580/6 člena ZGD. V takšni situaciji pa gre že za dejansko vprašanje, ki ga v izvršilnem postopku ni mogoče ugotavljati, sploh pa upnik takšno dejansko stanje le zatrjuje, ne ponuja pa v podkrepitev svojih navedb nobenih dokazov. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena ter pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo in razlogi prvega sodišča, ki tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, vsled česar je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi.