Up-248/09

8. 1. 2010

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložila družba JONATHAN ALPE ADRIA, d. o. o., Izola, ki jo zastopa Janez Starman, odvetnik v Kopru, na seji 8. januarja 2010

odločil:

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2009 z dne 15. 1. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice kot nedovoljeno. Odločitev o zavrženju revizije temelji na ugotovitvi, da pritožnica ni izkazala zatrjevanega vrednostnega pogoja za revizijo. Ker naj bi bilo takó trditveno kot tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1) na strani revidenta, bi pritožnica po presoji Vrhovnega sodišča morala v reviziji natančno izkazati in obrazložiti, da sporna vrednost davčnega dolga oziroma izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega vrednost 20.000 EUR. Tega naj ne bi storila, zato naj bi te preračune sporne vrednosti moralo ugotavljati sodišče. Tako naj pogoji za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne bi bili izkazani.

2.Pritožnica očita Vrhovnemu sodišču kršitev 2. člena, drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena Ustave. Zatrjuje, da je izkazala obstoj revizijskega pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in da bi zato Vrhovno sodišče moralo o njeni reviziji odločati meritorno. Pojasnjuje, da je konkretno vrednost spornega predmeta navedla na prvi strani revizije, v obrazložitvi revizije pa naj bi dodatno pojasnila, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki ga z revizijo izpodbija v celoti, presega 20.000 EUR. Priložila naj bi tudi odločbo prvostopenjskega davčnega organa, iz katere naj bi bila jasno razvidna njena davčna obveznost v navedenem znesku za obdobje od decembra 1999 do septembra 2000. Razlaga glede uporabe 83. in 86. člena ZUS-1, kot jo je v obravnavni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče, naj bi vodila do samovoljnega in arbitrarnega odločanja ter do primerov, ko bodo revidenti brez zakonske podlage ostali brez sodnega varstva, enakega varstva pravic in brez pravnega sredstva.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-248/09 z dne 24. 11. 2009 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestil Vrhovno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana Ministrstvu za finance, ki nanjo ni odgovorilo.

B.

4.Iz podatkov v upravnem spisu št. U 2059/2008 izhaja, da je pritožnica že v tožbi označila vrednost spornega predmeta, ki pomeni znesek premalo plačanega davka na dodano vrednost, odmerjenega v davčnem postopku za davčno obdobje od decembra 1999 do septembra 2000, in je hkrati vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta. Ta vrednost presega znesek 20.000 EUR in se v upravnem sporu ni spreminjala. Iz vsebine revizije, ki se nahaja v navedenem upravnem spisu, je razvidno, da pritožnica z njo izpodbija sodbo Upravnega sodišča v celoti. Z istim zneskom kot v tožbi je označila vrednost spornega predmeta na naslovni strani revizije. V obrazložitvi revizije je pojasnila, da je glede dovoljenosti revizije izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da so te pritožničine navedbe pavšalne in da bi pritožnica morala za izkazovanje izpolnitve vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije natančno izkazati in obrazložiti, da vrednost davčnega dolga oziroma izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR.

5.Ustavno sodišče je o enakih ustavnopravnih primerih že odločilo. Z odločbama št. Up-2343/08 z dne 11. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 49/09) in št. Up-2344/08 z dne 17. 9. 2009 (Uradni list RS, št. 78/09) je ustavnima pritožbama ugodilo. Ker so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat. Iz razlogov, navedenih v odločbah št. Up-2343/08 in št. Up-2344/08, je izpodbijani sklep razveljavil in zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

6.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici mag. Marta Klampfer in Jasna Pogačar. Odločbo je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata