Jedro

Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 10. 2010 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

2. Pritožba zoper sklep z dne 22. 12. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

3. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka zoper izpodbijani sklep z dne 22. 12. 2010. 4. Odločitev o pritožbenih stroških zoper sklep z dne 19. 10. 2010 se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 10. 2010 je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo in zato postopek ustavilo. Svojo odločitev je utemeljilo na okoliščini, da tožeča stranka ni pristopila na narok za glavno obravnavo dne 19. 10. 2010. Zato je na podlagi 4. odstavka 282. člena ZPP prvostopenjsko sodišče štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Tožeči stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 4.914,02 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča pritožbo vložila tožeča stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

S sklepom z dne 22. 12. 2010 je prvostopenjsko sodišče kot prepozen zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 08. 11. 2010. V pritožbenem roku je pritožbo zoper navedeni sklep vložila tožeča stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo zoper sklep z dne 22. 12. 2010 ni odgovorila.

Utemeljena je pritožba zoper sklep z dne 19. 10. 2010, neutemeljena pa je pritožba zoper sklep z dne 22. 12. 2010. Glede pritožbe zoper sklep z dne 19. 10. 2010 Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 4. odstavka 282. člena ZPP, ki ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, v kolikor ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo. Takšna procesna sankcija je predpisana kot sredstvo za zagotovitev načela hitrosti in ekonomičnosti postopka. Takšna sankcija pa je lahko izrečena samo ob naslednjih dejanskih predpostavkah: - da je sodišče že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, na katerem pa se niso izvajali dokazi, na osnovi česar bi sodišče lahko odločilo glede na stanje spisa v smislu 5. odstavka 282. člena ZPP, - da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka (7. odstavek 282. člena ZPP).

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za dne 18. 05. 2010, na katerega sta pristopili obe pravdni stranki. Na tem naroku pa sodišče ni izvajalo dokazov, ker je strankama dalo rok za odgovor na pripravljalni vlogi, ki sta jih predložili sodišču na samem naroku. Tudi na naslednjem naroku dne 07. 09. 2010 sodišče in izvajalo dokazov temveč je toženi stranki dalo dodaten rok za odgovor na navedbe tožeče stranke na samem naroku. Hkrati pa je določilo datum naslednjega naroka dne 19. 10. 2010 ob 12.30 uri, kar sta prisotna pooblaščenca pravdnih strank vzela na znanje, odpovedujoč se posebnemu pisnemu vabilu. Iz navedenega tako izhaja, da je bil sicer izpolnjen dejanski stan iz 4. odstavka 282. člena ZPP v smislu nepristopa tožeče stranke na narok 19. 10. 2010, kakor tudi da sodišče ni imelo podlage za odločitev glede na stanje spisa v smislu 5. odstavka 282. člena ZPP. Utemeljena pa je pritožba v tistem delu, v katerem izpostavlja, da tožeča stranka ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu določbe 7. odstavka 282. člena ZPP. Iz vabila stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (list. 30 – 31), ki je bilo tožeči stranki vročeno 31. 03. 2010 ob razpisu pripravljalnega naroka za 18. 05. 2010, je razvidno, da je izdelano na standardiziranem obrazcu, ki pa v smislu opozorila iz 7. odstavka 282. člena ZPP vsebuje zgolj opozorila na posledice izostanka s poravnalnega naroka v smislu 1. in 3. odstavka 282. člena ZPP. Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP. Ker je prvostopenjsko sodišče ob tako ugotovljenih procesnih dejstvih zmotno uporabilo določila ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 22. 12. 2010 Neutemeljena pa je pritožba tožeče stranke zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Tožeča stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljala v povezavi z zamudo naroka za glavno obravnavo dne 19. 10. 2010. Sodišče prve stopnje je sklepanje o tem, da je tožeča stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila prepozno, oprlo na ugotovitev, da je tehnični razlog za nemožnost pristopa pooblaščenca tožeče stranke na narok, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, prenehal še istega dne, to je 19. 10. 2010, v posledici česar je bil predlog, ki je bil vložen pri sodišču 08. 11. 2010, vložen po izteku roka iz 2. odstavka 117. člena ZPP. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem prvostopenjskega sodišča v celoti soglaša. Res je, da je tožeča stranka ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišču predložila zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti tudi za pooblaščenca R. B. (priloga A 159), ki je bilo izdano na dan vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, iz katerega izhaja potrdilo o upravičeni odsotnosti za obdobje od 18. 10. do 22. 10. 2010. Vendar se je sama tožeča stranka v utemeljitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sklicevala na tehnično oviro, ki je odvetniku R. B. preprečila udeležbo na naroku po tem, ko se je odločil, da bo kljub bolezni in slabemu počutju pristopil na narok za glavno obravnavo. Potem ko je tožeča stranka zatrjevala, da je bil pooblaščenec po lastni odločitvi že na poti na narok za glavno obravnavo, se ne more več uspešno sklicevati na nemožnost pristopa iz zdravstvenih razlogov, zato je prvostopenjsko sodišče kot relevantno okoliščino za opredelitev do vprašanja pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilno presojalo zgolj tehnično okvaro na avtomobilu, ki naj bi pooblaščencu preprečila pristop na narok za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je zato iz ugotovljenih dejstev pravilno sklepalo, da je tožeča stranka predlog vložila prepozno.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 154. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 165. člena ZPP.