Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni dvoma, da bi bil tožnik upravičen do povračila sodne takse, ki jo je moral plačati v nepravdnem gospodarskem postopku, vendar bi moral to svojo pravico uveljaviti pravočasno in v postopku, v katerem so stroški nastali, ne pa s posebno tožbo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 142842/2015 z dne 13. 11. 2011 še v preostalem, doslej nerazveljavljenem delu, in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2015 dalje. Tožniku pa je naložilo, da mora tožencu povrniti 358,12 EUR stroškov postopka z obrestmi.
2. Tožnik se je pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) in ugodi tožbenemu zahtevku. Poudarja, da po tretjem odstavku 52. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) predlagateljeve stroške, kadar je predlog utemeljen, krije družba, če ta zakon ne določa drugače. Med strankama ni sporno, da je bil tožnikov predlog utemeljen. Tožnik je moral plačati takso, da je lahko v sodnem postopku uveljavil svojo pravico lastnika družbe do obveščenosti. Čeprav mu je sodišče s sklepom naložilo plačilo taks, mu je nato priznalo samo stroške odvetnika. Ta je poskrbel le za svoje plačilo, za tožnikove stroške pa mu ni bilo mar.
3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožnik v pritožbi ponavlja svoje trditve, na katere mu je jasno, izčrpno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pred tem pa tudi sodišče druge stopnje, ko je odločalo o njegovi prejšnji pritožbi(1). Ni dvoma, da bi bil tožnik upravičen do povračila sodne takse, ki jo je moral plačati v nepravdnem gospodarskem postopku(2), vendar bi moral to svojo pravico uveljaviti pravočasno in v postopku, v katerem so stroški nastali, ne pa s posebno tožbo. Tožnik v pritožbi sam ugotavlja, da njegov takratni pooblaščenec spornih stroškov ni priglasil, zato drugačne odločitve v tej pravdi ne more doseči. 6. Sodišče prve stopnje se je pri presoji tožnikovega zahtevka pravilno oprlo na 163. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katerega napotujeta prvi odstavek 52. člena ZGD-1 in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Posplošeni pritožbeni očitki o nedoslednosti in nekonsistentnosti izpodbijane sodbe so brez podlage. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo materialno pravo. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP ni zagrešilo, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo prvo sodbo.
7. Ker je tožnik s pritožbo propadel, mora sam kriti svoje pritožbene stroške. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).
Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 530/2015 z dne 26. 8. 2015 Op. št. (2): Ng 7/2015