Jedro

Določba 3. odstavka 240. člena ZUP ne more biti podlaga za odločanje sodnika za prekrške, saj postopek za prekršek še ni uveden, ker še ni predloga za uvedbo postopka.

Izrek

Za odločanje o pritožbi S.M. zoper sklep Policijske postaje L. z dne 16.6.2004, o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog je stvarno pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Obrazložitev

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je po svojem zakonitem zastopniku na podlagi 3. odstavka 76. člena Zakona o prekrških (ZP) vložilo predlog, s katerim predlaga, da vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti med občinskim sodnikom za prekrške in drugimi organi, ki vodijo postopek o prekrških.

Policijska postaja L. je Ministrstvu za notranje zadeve odstopila v pristojno reševanje pritožbo S.M. zoper sklep o zavržbi ugovora z dne 16.6.2004, ki ga je izdala na podlagi 7. odstavka 241. člena Zakona o prekrških (ZP). Ministrstvo za notranje zadeve je navedeno pritožbo odstopilo Sodniku za prekrške L., ki pa se je izrekel za nepristojnega ter pritožbo vrnil ministrstvu. Sodnik za prekrške je svojo nepristojnost za reševanje pritožbe utemeljil s tem, da bi bil pristojen samo v primeru, če bi ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da je bila pritožba pravočasna in bi sklep organa prve stopnje razveljavilo ter pod pogojem, da bi bil zoper storilca prekrška podan predlog za uvedbo postopka o prekršku v smislu 105. člena ZP. Postopek o prekršku se pri sodniku za prekrške lahko uvede le na predlog pristojnega organa in ne na kak drug način.

Predlagatelj pa meni, da ni pristojen za reševanje pritožbe stranke, ker v primeru ugovora zoper plačilni nalog organ, katerega uradna oseba je izdala plačilni nalog, na podlagi 7. odstavka 241. člena ZP preizkusi le pravočasnost ugovora. V tem obsegu je tudi treba razumeti meje smiselne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo. Organ pošlje ugovor s plačilnim nalogom pristojnemu organu za postopek o prekršku, če je ugovor pravočasen, če pa je ugovor prepozen ga organ zavrže, pri čemer smiselno uporabi določbe ZUP (izda sklep po 240. členu ZUP). Smiselna uporaba določb ZUP je z ZP predvidena le glede ravnanja organa, ki je izdal plačilni nalog v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa tudi glede ravnanja s pritožbo zoper tak sklep. Določila ZP ne urejajo nastale pravne situacije, zato je treba v izogib pravni praznini uporabiti drug predpis, ki določa procesna pravila v takem primeru. Plačilni nalog je sicer odločba, ki se ne izda v postopku o prekršku, saj ta s tem še ni uveden, pač pa v posebnem postopku, urejenem z ZP, ki sam po sebi tudi ni upravni postopek. Vendar se upravni postopek smiselno uporablja tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). Ob tem je v 3. odstavku 240. člena ZUP določeno, da če organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi, spozna, da je pritožba utemeljena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi. Glede na to, da je po tej določbi možno tudi meritorno odločanje, ki pa je za prekrškovne zadeve po ZP omogočeno le sodniku za prekrške tudi v primeru ugovora zoper plačilni nalog (7. odstavek 241. člena ZP), je po mnenju predlagatelja tudi odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog v pristojnosti sodnika za prekrške.

V tej zadevi je za odločanje pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Po 3. odstavku 76. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 popr., 42/85, 2/86 popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 odl. US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001 - ZP), ki se uporabljajo še do začetka uporabe novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003), to je do 1. januarja 2005, v sporu o pristojnosti med občinskimi sodniki za prekrške in drugimi organi, ki vodijo postopek o prekrških odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Po določbi 7. odstavka 241. člena ZP se ugovor zoper plačilni nalog poda organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izdala plačilni nalog. Organ pošlje pravočasno vložen ugovor s plačilnim nalogom ter opisom dejanskega stanja pristojnemu organu za postopek o prekršku. V postopku z ugovorom ravna organ, ki je izdal plačilni nalog smiselno po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo. Po presoji vrhovnega sodišča z navedeno določbo ZP ureja postopek z ugovorom tako, da napotuje na smiselno uporabo določb ZUP, s katerimi je urejeno delo organa prve stopnje s pritožbo. To pomeni, da se tudi glede pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora uporabljajo določbe ZUP, vendar smiselno, torej le tiste, ki se lahko umestijo v postopek po ZP.

V obravnavanem primeru je spor o pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru, ki ga je organ prve stopnje, to je policijska postaja, na podlagi 7. odstavka 241. člena ZP zavrgla, ker je bil vložen prepozno. Če organ prve stopnje ugotovi, da je ugovor zoper plačilni nalog pravočasen, ga na podlagi 7. odstavka 241. člena ZP pošlje s plačilnim nalogom in z opisom dejanskega stanja (predlogom) pristojnemu organu za postopek o prekršku. Če pa ugotovi, da je ugovor prepozen, ravna na podlagi iste zakonske določbe tako, da smiselno uporabi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki urejajo delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo. Po določbi 240. člena ZUP organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba zoper sklep dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena ali če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom (2. odstavek 240. člena ZUP). Če tega ne stori, pošlje pritožbo organu druge stopnje, to je Ministrstvu za notranje zadeve v odločanje. Ta v primeru, če ugotovi, da je pritožba utemeljena in ugovor pravočasen, s smiselno uporabo ZUP izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje, da jo obravnava kot zadevo, v kateri je podan pravočasen ugovor, torej da ugovor s plačilnim nalogom in predlogom za uvedbo postopka o prekršku pošlje pristojnemu sodniku za prekrške.

Po predlagateljevem mnenju bi moral o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog odločati pristojni sodnik za prekrške kot o javnopravni zadevi in po pravilih ZUP o ravnanju organa s pritožbo zato, ker je po 3. odstavku 240. člena ZUP možno tudi meritorno odločanje in je tudi odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog v pristojnosti sodnika za prekrške.

Po presoji vrhovnega sodišča pa v ZP ni podlage, da bi ministrstvo kot drugostopenjski upravni organ odločalo tudi meritorno o ugovoru zoper plačilni nalog, saj za tako odločanje ni stvarno pristojno. V ZP ali kakšnem drugem zakonu ni določbe, da je upravni organ stvarno pristojen za vsebinsko odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog. Niti določba 3. odstavka 240. člena ZUP ne more biti podlaga za odločanje sodnika za prekrške, saj postopek za prekršek še ni uveden, ker še ni predloga za uvedbo postopka. Sploh pa sodnik za prekrške ne odloča po ZUP, ampak v postopku, določenem v ZP in že zato smiselna uporaba ZUP ni mogoča. Vrhovno sodišče RS je o tem sporu odločilo na podlagi 3. odstavka 76. člena ZP tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.