Jedro

Ker je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek in predlagateljico napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje bivših zakoncev sodijo denarna sredstva na računu nasprotnega udeleženca pri N., d. d., (v višini 14.000,00 EUR) ter vrednostna upravičenja in terjatve iz naslova police življenjskega zavarovanja nasprotnega udeleženca pri A., d. d., (v znesku 4.376,00 EUR).

2. Predlagateljica se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti nasprotnega udeleženca, podrejeno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. V izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, zakaj šteje sodišče pravico predlagateljice za manj verjetno. Sporna sredstva so bila pridobljena v času zakonske zveze in so rezultat gospodarnega ravnanja obeh udeležencev, zato gre za njuno skupno premoženje. Nasprotni udeleženec ne trdi, da so bila ta sredstva pridobljena kako drugače in tudi zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na tem premoženju ne izpodbija. Če kljub temu zatrjuje, da ne gre za skupno premoženje, je dokazno breme na njegovi strani.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je v zadostni meri obrazložen, tako da ga je mogoče preizkusiti. Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), na katero neopredeljeno meri pritožba, ni podana. Tudi ustavna pravica predlagateljice do pritožbe očitno ni bila okrnjena, saj je predlagateljica to pravico izkoristila.

6. Ker se udeleženca razhajata glede vprašanja, ali sporno premoženje predstavlja njuno skupno premoženje ali posebno premoženje nasprotnega udeleženca, se prekinitvi postopka ni mogoče izogniti. Po prvem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve. Navedeno predhodno vprašanje bo zato treba rešiti v pravdi (tretji odstavek 118. člena v zvezi z 9. členom ZNP).

7. Sodišče prve stopnje je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je na pravdo napotilo predlagateljico. Ker je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.

8. Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je skupno premoženje zakoncev samo tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Zakonska domneva, ki jo izpostavlja pritožba, velja le glede deležev zakoncev na skupnem premoženju pri njegovi delitvi (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne domneva se torej, da je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita v času zakonske zveze, skupno; takšno je zgolj tisto, ki ga zakonca pridobita s skupnim delom, kar je v primeru spora treba dokazati.

9. Denarna sredstva na računu nasprotnega udeleženca in upravičenja iz njegovega življenjskega zavarovanja so sicer lahko skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca, če sta prihranke ustvarila s skupnim delom v času njune življenjske skupnosti in če sta za plačilo premij življenjskega zavarovanja namenila skupna sredstva; vendar pa bo predlagateljica svoje trditve, ki jih izpostavlja v pritožbi, morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Navsezadnje je izkazan tudi njen večji interes za ureditev spornega pravnega razmerja. Izpodbijana odločitev je tako po presoji pritožbenega sodišča ne le pravilna in zakonita, ampak tudi smotrna.

10. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, niti tisti, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP). V nepravdnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, poleg tega pa je predlagateljica s pritožbo propadla.